Na okrogli mizi STA za premišljeno obnovo po ujmi

Ljubljana, 7. septembra - Ukrepi za obnovo po nedavni ujmi, ki je s poplavami in plazovi prizadela velik del države, morajo biti premišljeni in treba je zagotoviti, da bodo kakovostno izvedeni, so poudarili na današnji okrogli mizi v okviru projekta STAznanost v Ljubljani. Katastrofa je lahko priložnost za razmislek o drugačni zasnovi infrastrukture in o smeri razvoja, so menili.

Ljubljana, Maxi klubski salon.
Okrogla miza z naslovom Kako in kje bomo gradili v prihodnosti, ki jo je STA pripravila v okviru projekta STAznanost.
Nekdanji dekan Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani Peter Gabrijelčič.
Foto: Daniel Novakovič/STA

Ljubljana, Maxi klubski salon.
Okrogla miza z naslovom Kako in kje bomo gradili v prihodnosti, ki jo je STA pripravila v okviru projekta STAznanost.
Sekretarka na ministrstvu za naravne vire in prostor Lenka Kavčič.
Foto: Daniel Novakovič/STA

Ljubljana, Maxi klubski salon.
Okrogla miza z naslovom Kako in kje bomo gradili v prihodnosti, ki jo je STA pripravila v okviru projekta STAznanost.
Direktorica direkcije RS za vode Neža Kodre.
Foto: Daniel Novakovič/STA

Ljubljana, Maxi klubski salon.
Okrogla miza z naslovom Kako in kje bomo gradili v prihodnosti, ki jo je STA pripravila v okviru projekta STAznanost.
Direktor podjetja Eho projekt Žiga Jeriha.
Foto: Daniel Novakovič/STA

Ljubljana, Maxi klubski salon.
Okrogla miza z naslovom Kako in kje bomo gradili v prihodnosti, ki jo je STA pripravila v okviru projekta STAznanost.
Predavatelj na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani Nejc Bezak.
Foto: Daniel Novakovič/STA

Ljubljana, Maxi klubski salon.
Okrogla miza z naslovom Kako in kje bomo gradili v prihodnosti, ki jo je STA pripravila v okviru projekta STAznanost.
Moderator Matej Luzar, direktorica direkcije RS za vode Neža Kodre, direktor podjetja Eho projekt Žiga Jeriha, sekretarka na ministrstvu za naravne vire in prostor Lenka Kavčič, predavatelj na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani Nejc Bezak in nekdanji dekan Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani Peter Gabrijelčič.
Foto: Daniel Novakovič/STA



Pri obnovi javne infrastrukture je potreben razmislek, ali bomo objekte in povezave zgradili na istih mestih ali pa bomo izkoristili priložnost za izboljšanje stanja, da bomo bolje pripravljeni na morebitne podobne dogodek v prihodnosti, je dejal nekdanji dekan Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani Peter Gabrijelčič.

Opozoril je, da je treba nadzirati, ali so načrtovani ukrepi izvedeni v celoti, in nato objekte tudi ustrezno vzdrževati, da ne bi prišlo do podobnih primerov kot po poplavah leta 1990 v Savinjski dolini - takrat je Gabrijelčič sodeloval v skupini, ki je zasnovala ukrepe - ko mnogih ukrepov niso izvedli ali jih niso izvedli v celoti in je naslednja poplava odnesla vse, kar je bilo narejeno. Napaka je bila, je dodal, tudi to, da se je ukrepe izvajalo na ravni občin - infrastruktura bi morala biti po njegovem mnenju v domeni države.

Ukrepi morajo biti zasnovani dolgoročno in premišljeno, je poudarila državna sekretarka na ministrstvu za naravne vire in prostor Lenka Kavčič. Potrebno je celovito urejanje prostora s sodelovanjem vseh deležnikov in iskanje rešitev, ki bodo izboljšali odpornost tudi na druge ekstremne dejavnike, kot so nr. veter ali suša, ne le na poplave.

Glede morebitne preselitve prebivalcev, ki jim je ujma uničila domove, je Kavčič dejala, da mora država omogočiti možnost izbire ukrepov in tistim, ki so se pripravljeni preseliti, to tudi omogočiti.

Predavatelj na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani Nejc Bezak je dejal, da se razpršena poselitev ni nujno izkazala za slabo in da se ne zavzema za večjo urbanizacijo. Nekatera najbolj poplavno ogrožena območja v Sloveniji so tudi najbolj urbanizirana, npr. jugozahodni del Ljubljane in Celje. "To so bila nekoč naravna poplavna območja in ni več druge rešitve, kot da se jih rešuje z visokovodnimi nasipi in zadrževalniki," je dejal. Pri tem je opozoril, da je treba določeno območje obravnavati celostno, saj se lahko z gradnjo nasipov na nekem območju poslabša stanje dolvodno.

Direktor podjetja Eho projekt, ki se ukvarja med drugim s projektiranjem ukrepov na vodotokih, Žiga Jeriha je poudaril, da bi bilo treba hudournike bolje vzdrževati, za to nameniti več denarja in izvesti tudi sistemske ukrepe, kot je gradnja zaplavnih pregrad na hudournikih. Pri tako ekstremnih dogodkih, kot je bila ta ujma, kjer so povratne dobe več kot 100 let, je vpliv vzdrževanja sicer minimalen, pomemben pa je pri zagotavljanju funkcije pri nižjih pretokih, je dodal.

Direktorica Direkcije RS za vode Neža Kodre se je strinjala, da je treba vodotoke obravnavati celostno. Dejala je, da je treba še več pozornosti (in denarja) nameniti ukrepom na hudournikih, da se prepreči odnašanje materiala v dolino, zagotovitvi suhih zadržavalnikov. V letnih planih, namenjenih javnim službam za vzdrževanje, je navedeno, da je treba vsaj 30 odstotkov sredstev nameniti delom za vzdrževanje hudournikov in hudourniškega zaledja. Potrebnih je tudi tudi dovolj sredstev za ostale ukrepe,tudi za investicije, izziv je zagotavljanje kadra, je povedala.

Pri gradnji suhih zadrževalnikov je pogosto težava pridobivanje zemljišč in vseh soglasij, sta poudarila tako Kodre kot Jeriha. Tako lahko do pridobitve gradbenega dovoljenja traja tudi 10 let, težava pa je tako lastništvo zemljišč, pogosto so nujne razlastitve, kot usklajevanje različnih interesov npr. naravovarstva, kmetijstva in protipoplavne zaščite.

Na razpravo se je odzvala Mojca Golobič z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, ki je poudarila, da naravnimi procesi potrebujejo svoj prostor in več kot bo pozidanega, bolj verjetno bodo konflikti s temi procesi. Zato bi bilo treba premisliti glede koncepta razvoja in najti rešitve, ki temeljijo na naravi, saj da to en bo koristno le pri preprečevanju poplav, ampak tudi pri drugih procesih, kot je suša. Nasprotuje temu, da se dovoli graditi na poplavnih območjih pod pogojem izvedbe omilitvenih ukrepov, saj da je vedno manj razlivnih območij, kar je vidno na Ljubljanskem barju.