Akademiki v projektu ANETREC o pomenu sprave pri priključevanju Zahodnega Balkana EU

S konferenco v prostorih Pravne fakultete Univerze v Mariboru se zaključuje štiriletni projekt, ki ga je koordiniral mariborski inštitut ISCOMET. V njem je sodelovalo več kot 60 profesorjev in raziskovalcev iz univerz in raziskovalnih inštitutov iz držav Zahodnega Balkana, Slovenije in Hrvaške.

"Akademska mreža za podporo evropske politike do Zahodnega Balkana s poudarkom na regionalnem sodelovanju in spravi med narodi te regije (ANETREC) je imela namen predvsem mobilizirati akademski sektor, študente in delno tudi civilno družbo za realizacijo teh ciljev," je danes povedal Devetak.

Pojasnil je, da so v okviru projekta pripravili skupni on-line učni program Evropska integracija Zahodnega Balkana s poudarkom na regionalnem sodelovanju in spravi, za katerega je 45 profesorjev iz sodelujočih univerz posnelo 75 predavanj in je na voljo vsem zainteresiranim izobraževalnim in raziskovalnim institucijam v regiji. "Namenjen je predvsem vzgoji mlade generacije v duhu miru, v duhu dialoga," je povedal.

Priredili so tudi poletno šolo v Bitoli v Severni Makedoniji, ki se je je udeležilo okoli 50 študentov in profesorjev z Zahodnega Balkana, ter objavili skoraj 40 študentskih esejev na temo prihodnosti Zahodnega Balkana.

Ob koncu konference bodo po napovedih sprejeli Mariborsko deklaracijo, v kateri bodo EU in drugim mednarodnim dejavnikom predlagali dopolnitev njihovih politik s konkretnimi predlogi za proces sprave na Zahodnem Balkanu in za razvijanje ustreznega regionalnega sodelovanja na tej podlagi. "Podpiramo seveda vse ekonomske, finančne in druge aktivnosti, vendar brez sprave med temi narodi, državami ter njimi in sosedi ta politika ne bo uspešna," je povedal Devetak.

V omenjeni deklaraciji bodo po njegovih besedah med drugim predlagali, da se ustanovi referenčni center EU za vprašanja Zahodnega Balkana.

Evropski komisar za širitev Oliver Varhelyi se je v pisnem nagovoru zbranim na konferenci v Mariboru zahvalil za njihove prispevke. "Vaša podpora je dobrodošla, saj nudite intelektualno osnovo v regiji za ta zahteven proces," je zapisal.

Poudaril je, da je širitev še vedno ena od prednostnih nalog EU. "Po ruski agresiji na Ukrajino je Svet EU podelil status kandidatke za članstvo in evropsko perspektivo trem vzhodnoevropskim partnericam - Ukrajini, Moldaviji in Gruziji. Obenem so voditelji EU pozvali k pospešitvi procesa približevanja Zahodnega Balkana. To je zgodovinska priložnost za integracijo Zahodnega Balkana v EU in moramo načrtovati, kako to uresničiti. To je velik izziv, ki zahteva politično voljo in težko delo na vseh straneh: pri evropskih institucijah, državah članicah in kandidatkah. A je izvedljivo," je dodal.

Sodelavec inštituta ISCOMET Ezio Benedetti meni, da je dejanska integracija Zahodnega Balkana v EU še daleč. "EU ima druge prioritete, v državah Zahodnega Balkana pa so demokratične ureditve na preizkušnji, socialno-ekonomska situacija je nezavidljiva. Mladi se odseljujejo, starejši nimajo od česa živeti in vse to vpliva tudi na politične razmere. Tretji problem pa vidim v tem, da reforme, ki jih je EU zastavila na primer Sloveniji ali Hrvaški pred vstopom v unijo, niso prinesle pričakovanih rezultatov. Nujno se moramo vprašati, zakaj EU nima več te transformacijske moči, za katero smo mislili, da jo ima," je povedal za STA.