S konferenco na Bledu obeležili 150. obletnico rojstva očeta slovenske matematike
Bled, 18. septembra - Na Bledu je v petek in soboto potekala konferenca slovenskih matematikov, s katero so obeležili 150. obletnico rojstva očeta slovenske matematike Josipa Plemlja. Okoli 80 udeležencev se je tudi seznanilo s pomembnimi dosežki slovenske matematike zadnjih let in raziskovalnim delom mlajših raziskovalcev, so sporočili organizatorji.
V spomin profesorja Plemlja, ki se je ukvarjal z raziskovanjem diferencialne in integralske enačbe, teorije potenciala in funkcijske teorije, so v okviru konference na Bledu pripravili simpozij, na katerem so o njegovi zapuščini predavali matematika Boštjan Kuzman in Milan Hladnik ter zgodovinar Željko Oset. Udeležence konference so ob začetku nagovorili predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) Peter Štih, rektor Univerze v Ljubljani (UL) Gregor Majdič, in blejski župan Anton Mežan.
V raziskovalno aplikativnem delu konference so sodelujoči predstavili najpomembnejše dosežke slovenske matematike zadnjih let in raziskovalno delo uspešnih raziskovalcev mlajše generacije. Pedagoški del pa je zajel predstavitev strokovnih tematik na temo poučevanja matematike in fizike.
Dogodek je potekal v Festivalni dvorani na Bledu, organiziral pa ga je Odbor za matematiko pri DMFA s soorganizatorji Fakulteto za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze v Kopru, Fakulteto za matematiko in fziko UL, Inštitutom za matematiko, fiziko in mehaniko in podjetjem Abelium ter pod pokroviteljstvom SAZU. Sponzor dogodka je bila Zavarovalnica Triglav.
Josip Plemelj se je rodil na Bledu 11. decembra 1873. Na Dunaju je študiral matematiko, fiziko in astronomijo in leta 1898 doktoriral iz matematike. Leta 1902 je postal privatni docent na dunajski univerzi, bi je tudi asistent za matematiko na tehniški visoki šoli, kasneje pa imenovan za izrednega in naslednje leto za rednega profesorja na univerzi v Černovicah. Ko je bila 1919 ustanovljena slovenska univerza v Ljubljani, je Plemelj postal njen prvi rektor. Na ljubljanski univerzi je bil profesor matematike do upokojitve 1957. Umrl je 22. maja 1967 v Ljubljani.
Kot so zapisali na spletni strani SAZU, si je največjo slavo v mednarodni matematični skupnosti pridobil z rešitvijo Riemannovega problema, ki ga je eden najvplivnejših matematikov David Hilbert leta 1900 uvrstil na svoj seznam takrat še nerešenih pomembnih matematičnih problemov. Ključ do rešitve je Plemelj našel v izreku o robnih vrednostih analitičnih funkcij, danes znan pod imenom Plemljeve formule. Te formule so omogočile prevesti problem na preprost sistem linearnih integralskih enačb. Njegove metode so postale osnova za teorijo singularnih integralskih enačb.
Pomembno je tudi Plemljevo delo v teoriji uniformizacije algebraičnih enačb in v teoriji univalentnih funkcij. Prvi je odkril precizno formulacijo Koebejevega izreka o analitičnem raztegu slik. V teoriji diferencialnih enačb se je ukvarjal predvsem z enačbami Fuchsovega tipa in s Kleinovimi izreki.