Na znanstvenem posvetu o biologiji staranja poudarili pomen poznavanja bioloških ur
Ljubljana, 21. septembra - Na znanstvenem posvetu Gerontološkega društva Slovenije o biologiji staranja so v ospredje postavili biološke ure. To so orodja, ki jih razvijajo na osnovi velike količine bioloških podatkov s pomočjo umetne inteligence in dobro prikazujejo potek staranja, napovedujejo pričakovano življenjsko dobo ter tveganja za pojavnost bolezni.
Biološke ure so dobro orodje za identifikacijo, testiranje in izvajanje ukrepov za ciljne intervencije na procese stanja ter izkazujejo velik potencial za uporabo v medicini, farmaciji in za osebno rabo kot pripomoček za zdravo staranje.
Predsednik društva Amir Crnojević je v uvodnem nagovoru dejal, da imajo biološke ure ključno vlogo pri spodbujanju zdravega staranja. "Pomenijo spremembo paradigme na področju gerontologije, osvetljujejo zapletenost procesa staranja in zagotavljajo vpoglede, ki presegajo zgolj kronološko starost," je pojasnil.
Po njegovih besedah biološke ure služijo kot zanesljivi biomarkerji, ki ponujajo možnost napredovanja pričakovane življenjske dobe, ocene tveganj, povezanih s starostnimi boleznimi, in utirajo pot za ciljno usmerjene posege, namenjene izboljšanju kakovosti življenja, ko se staramo.
Na posvetu sodelujejo številni strokovnjaki. Tamara Lah Turnšek z Nacionalnega inštituta za biologijo je zbranim predstavila najnovejša spoznanja o staranju. Pojasnila je, da je dolgoživost odvisna od genetske zasnove, zdravega življenjskega sloga, telesne aktivnosti, osebnega zadovoljstva in družbenega ter družabnega okolja.
Na nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) pa izvajajo projekt integracije geriatrične oskrbe starejših. V sklopu projekta bodo izobraževali zaposlene v zdravstvu in socialnem varstvu, ki se srečujejo s starejšimi, ter jih med drugim izobraževali o prehrani, telesni dejavnosti in duševnem zdravju. Projekt poteka med letoma 2022 in 2026, z izobraževanji pa bodo začeli v prihodnjem letu, je danes predstavila Stella Sekulić z NIJZ.
Leta 2022 je bilo po vsem svetu 771 milijonov ljudi, starejših od 65 let, kar je predstavljalo skoraj 10 odstotkov svetovnega prebivalstva. Strokovnjaki ugotavljajo, da so države z visokim deležem starejših oseb tiste z visokimi dohodki. Najvišji odstotek starejših od 65 let je tako na Japonskem (30 odstotkov), v Italiji (24 odstotkov) in na Finskem (23 odstotkov). Države z najmanjšim deležem starejših oseb pa so države na Bližnjem vzhodu in v Afriki. Nekatere države imajo le dva odstotka starejših od 65 let, to so Katar, Uganda in Afganistan, je predstavila Sekulić.
Društvo znanstveni posvet organizira v sodelovanju z Mestno občino Ljubljane, zbrane pa je nagovoril tudi ljubljanski župan Zoran Janković. Dejal je, da za zadovoljno starost skrbi z gibanjem in aktivnim življenjem. "Edini odgovor je, da me je strah dolgčasa, zato uživam, da se toliko stvari dogaja v mestni občini," je pozval k aktivni starosti.