Proračunsko financiranje raziskovalno-razvojne dejavnosti iz leta v leto večje

Obseg proračunskega financiranja je lani tako prvič presegel 300 milijonov evrov. Povečal se je tudi delež državnih proračunskih sredstev za dejavnost v bruto domačem proizvodu, ki je v letu 2021 znašal 0,51 odstotka, leto pozneje pa 0,54 odstotka. V primerjavi z letom 2021 se je lani zvišal tudi obseg državnih proračunskih sredstev za dejavnost na prebivalca, ki je leta 2021 znašal 125,3 evra, leta 2022 pa 145,6 evra.

Prednostni cilji državne politike na področju raziskovalno-razvojne dejavnosti so ostali enaki kot v prejšnjih letih. Največ državnih proračunskih sredstev je bilo za dejavnost lani namenjenih za splošni napredek znanja in sicer 41,2 odstotka. Poleg tega so bili v prioritetni peterici še zdravje (14,3 odstotka), industrijska proizvodnja in tehnologija (11,4 odstotka), kmetijstvo (sedem odstotkov) ter okolje (6,2 odstotka).

Proračunsko financiranje dejavnosti se je lani v primerjavi z letom pred tem povečalo na vseh področjih raziskav in razvoja. Največ sredstev za dejavnost sta prejeli področji tehniških in tehnoloških ved (skoraj 89 milijonov) ter naravoslovnih ved (97,6 milijona). Skupno je bilo omenjenima področjema dodeljenih 60,8 odstotka vseh državnih proračunskih sredstev za dejavnost. Najmanj, 23 milijonov, je bilo namenjenih kmetijskim vedam in veterini, kažejo podatki Sursa.

93,6 odstotka državnih proračunskih sredstev je bilo namenjenih za izvajanje dejavnosti v državnem in visokošolskem sektorju in sicer 50,9 odstotka in 42,7 odstotka. Preostala sredstva so prejeli poslovni sektor (4,7 odstotka), tujina (en odstotek) in zasebni nepridobitni sektor (0,7 odstotka).

Po podatkih o načrtovanem začetnem proračunu naj bi se obseg proračunskega financiranja dejavnosti tudi letos povečal in nekoliko presegel 400 milijonov evrov. Začetna sredstva iz državnega proračuna za dejavnost so znašala 400,3 milijona evrov, kar je 93,5 milijona evrov ali 30,5 odstotka več, kot je država za to dejavnost namenila lani.