STAznanost
Naravoslovje in tehnika

V projektu SMASH v reševanje najzahtevnejših raziskovanih izzivov s pomočjo umetne inteligence

Vipava, 23. septembra - Univerza v Novi Gorici skupaj s štirimi partnerji vodi evropski projekt SMASH, v okviru katerega bodo z metodami strojnega učenja oziroma umetne inteligence naslavljali nekatere najzahtevnejše raziskovalne izzive na področju podatkovne znanosti, vesolja, podnebja, medicine in jezika. V projektu bodo skupno gostili 50 podoktorskih raziskovalcev, od tega so jih osem že izbrali, do 27. oktobra pa je odprta druga faza prijav.

Univerza v Novi Gorici je lani skupaj z Univerzo v Ljubljani, Institutom Jožef Stefan, Agencijo RS za okolje in Institutom informacijskih znanosti Maribor pridobila evropski COFUND projekt SMASH v vrednosti 10 milijonov evrov, ki ga sofinancira program za raziskave in razvoj Obzorje Evropa. V projektu sodeluje tudi 32 pridruženih partnerjev, med katerimi so najbolj inovativna slovenska podjetja in prestižne akademske ustanove v tujini. Gre sicer za prvi COFUND projekt, ki ga koordinira slovenska organizacija - Univerza v Novi Gorici.

S projektom želijo v naslednjih petih letih pritegniti 50 podoktorskih raziskovalk in raziskovalcev z vsega sveta, vključno s slovenskimi raziskovalci in raziskovalkami v tujini, ki bodo raziskovalno delo opravljali s pomočjo metod strojnega učenja, umetne inteligence in superračunalnika Vega. V projektu bodo z omenjenimi metodami reševali nekatere najzahtevnejše raziskovalne izzive na petih glavnih raziskovalnih področij, in sicer na področju podatkovne znanosti, fiziko delcev, astrofiziko in kozmologije, jezikoslovja, podnebja in natančne medicine.

Kot je poudarila koordinatorica projekta SMASH Gabrijela Zaharijaš iz Centra za astrofiziko in kozmologijo UNG, je pridobitev projekta velika priložnost za Novo gorico, da v Slovenijo pripelje odlične znanstvenike in novo znanje na tem razvijajočem se področju znanosti. Nadeja se, da bodo s projektom okrepili sodelovanje med področjem umetne inteligence in drugimi področji znanosti ter na ta način omogočili nova, presenetljiva znanstvena odkritja.

V prvem sklicu so po besedah Zaharijaš že izbrali osem raziskovalcev, ki poleg Slovenije prihajajo z vseh koncev sveta - iz Nemčije, Grčije, Španije, Združenih držav Amerike, Hrvaška, Indija in Pakistana. Do 27. oktobra pa bo odprta druga faza zbiranja prijav na spletni strani projekta smash.ung.si. Prijavitelji po besedah ne potrebujejo znanja s področja strojnega učenja, saj tega lahko pridobijo tekom projektov. Pomembno je le, da delajo na znanstvenih izzivih ali s podatkih, ki bi lahko bili primerni za vpeljavo novih tehnik, kot je strojno učenje, je povedala koordinatorica projekta.

Vsak podoktorski raziskovalec bo v projekt vključen za obdobje dveh let. Gostilo jih bo pet institucij v Sloveniji, imeli pa bodo tudi možnost napotitve ali daljših obiskov na institucije po vsem svetu, med drugim veliko evropskih, pa tudi nekaterih v ZDA, Braziliji, Južni Afriki, Izraelu ... Gre za najbolj uglede raziskovalne institucije na svetu, kot so Cern v Ženevi, Mednarodna šola za napredne študije (SISSA) v Trstu, Kalifornijska univerza v Berkeleyju, Univerza v Washingtonu, Univerza Queen Mary v Londonu in Weizmannov inštitut iz Izraela.

Med 50 raziskovalci si želijo pritegniti vsaj 40 odstotkov ženskih raziskovalk ali raziskovalcev iz drugih podzastopanih skupin, je pojasnila Andreja Gomboc iz Centra za astrofiziko in kozmologijo UNG, sicer tudi članica izvršnega odbora SMASH in predstavnica za enake možnosti ter nadzornica SMASH. "Raznolikost, enakopravnost in vključenost so med prioritetami projekta. Postopek evalvacije je zato strukturiran na način, da minimizira možnost nezavedne pristranskosti. Prva stopnja ocenjevanja bo na primer dvojno slepa, kar pomeni, da ocenjevalci ne bodo vedeli, kdo so avtorji predlaganih raziskovalnih projektov ali iz katere države ali ustanove prihajajo," je dejala Gomboc.

Gomboc se sicer pri projektu SMASH osredotoča na aplikacijo metod strojnega učenja v astronomiji in kozmologiji v sodelovanju z observatorijem Vera Rubin in njegovim projektom LSST. Kot je pojasnila, bodo raziskovalci s tega področja dobili dostop do ogromne baze podatkov v okviru projekta LSST, ki bo pridobival približno 40 terabajtov podatkov na noč ali približno 60 petabajtov v 10 letih.

Raziskovalci vključeni v projekt SMASH lahko po besedah supervizorja SMASH za precizno medicino na Univerzi v Novi Gorici Iana White-a pričakujejo veliko podpore, saj ne gre le za raziskovalni projekt, temveč tudi karierni program. Poleg podpore supervizorjev, ki so tudi sami odlični raziskovalci, infrastrukture in financiranja bodo namreč deležni tudi številnih delavnic mehkih veščin s področij vodenja, prijavljanja na razpise za financiranje, etike v znanosti in tako naprej.

Gostiteljica projekta SMASH, ki je sofinanciran iz evropskega programa za raziskave in razvoj Obzorje, je Univerza v Novi Gorici, relativno mlada, raziskovalno usmerjena univerza. Vloga UNG kot gostiteljice projekta je ključna na dveh področjih: prvo zajema koordinacijo raziskovalnih dejavnosti samega projekta, drugo pa komunikacijske dejavnosti doma in v tujini.