Roberto Trotta v Vipavi o prihodnosti umetne inteligence in njeni vlogi v znanosti in družbi

Umetna inteligenca, katere glavni cilj je zgraditi stroje, ki se lahko učijo iz izkušenj, predvidevajo prihodnost in se prilagajajo spremembam v okolju, vpliva na skoraj vsa področja človekovega delovanja, od znanosti do ustvarjalnosti, od poslovnih do etičnih ved, od humanistike do izobraževanja, so v predstavitvi predavanja zapisali na Univerzi v Novi Gorici.

V predavanju, ki se bo začelo v torek ob 16. uri, bo Roberto Trotta med drugim predstavil idejo nebesne mehanike in Laplaceovega demona, koncepta iz področja fizike in filozofije, ki ga je v 19. stoletju prvič opisal francoski matematik in astronom Pierre-Simon Laplace in temelji na ideji o hipotetični inteligenci, ki bi, če bi poznala natančne začetne pogoje vseh delcev v vesolju ter razumela vse naravne zakone, lahko napovedala vsak prihodnji dogodek. V povezavi s tem bo Trotta razpravljal o prihodnosti umetne inteligence ter njeni vlogi v znanosti in družbi.

Sledil bo pogovor s predavateljem, ki ga bo moderirala profesorica Gabrijela Zaharijas s Centra za astrofiziko in kozmologijo Univerze v Novi Gorici.

Roberto Trotta je kozmolog na Mednarodni šoli za napredne študije (SISSA) v Trstu v Italiji, kjer je profesor teoretične fizike in vodja novoustanovljene skupine za teoretično in znanstveno podatkovno znanost. Je tudi gostujoči profesor astrostatistike na Imperial College London, med letoma 2019 in 2022 pa je delal kot gostujoči profesor kozmologije na kolidžu Gresham.

Njegovo raziskovalno delo se soredotoča na področje kozmologije. Zanima se tudi zgodnje vesolje in razvijanje povezav med kozmologijo in fiziko delcev. Pri svojem delu razvija in uporablja nove metode Bayesove statistike in analize podatkov, strojnega učenja, globokega učenja in umetne inteligence.

Kot znanstveni komunikator sodeluje pri številnih dejavnostih vključevanja javnosti v znanost, od znanstvenih festivalov do radijskih oddaj. Njegova prva nagrajena knjiga za javnost The Edge of the Sky (Basic Books) razlaga vesolje z uporabo le 1000 najpogostejših besed v angleščini. Zaradi te knjige ga je revija Foreign Policy uvrstila med 100 globalnih mislecev leta 2014. Za svoje delo na področju vključevanja javnosti je leta 2020 prejel medaljo Annie Maunder, ki jo podeljuje Kraljevo astronomsko društvo. Leta 2023 je izdal tudi novo knjigo Starborn: How the Stars Made Us-and Who We Would Be Without Them.

Leta 2012 je soustanovil Data Fusion Consultants, zagonsko podjetje, ki ponuja statistično svetovanje, analizo podatkov po meri in usposabljanje za stranke. Kot znanstveni svetovalec sodeluje z muzeji, pisatelji, filmskimi ustvarjalci in umetniki.