Pri doktorskem študiju in podoktorskem delu potrebna močna želja po znanju

Današnji govorci na okrogli mizi z naslovom Doktorat imam - kaj pa zdaj?, ki jo je organizirala Svetovna mreže Univerze v Ljubljani, so izpostavili, da se doktorata v družbi pogosto ne sprejema kot dodatne kompetence. Po besedah asistentke z doktoratom na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Mariboru, članice upravnega odbora in vodje skupine za duševno zdravje pri Mladi akademiji Matje Zalar se ga velikokrat celo enači z magisterijem, kar pa je po njenem mnenju napačna predstava. Doktorat je po njenih besedah namreč izobraževanje, ki te obogati s kritičnim razmišljanjem, ti razširi obzorja in karierne možnosti.

"Z njim pridobiš višjo raven razmišljanja. Dobiš očala in dodatna miselna orodja, ki ti realnost orišejo na novo," se je z njo strinjal vodja Diplomatske akademije na ministrstvu za zunanje zadeve in član Svetovne mreže Univerze v Ljubljani Andraž Zidar.

Kot je dejal, pa se doktorski študenti in podoktorandi na svoji poti soočajo s številnimi izzivi. Pogosto imajo premalo informacij o tem, kaj sploh so njihove karierne možnosti. Zato svetuje, da si po končanem doktorskem študiju in pri nadaljnji podoktorski poti posameznik naredi načrt, katerih seminarjev in konferenc se bo udeležil, kje bo vzpostavljal pomembne stike in kje tudi objavljal rezultate svojega dela.

Govorci so si bili namreč enotni, da si je v prvi vrsti treba ustvariti vidno ime in ga tudi ohranjati. Pri tem pa so izpostavili predvsem pomen vključevanja posameznikov v različne znanstveno-raziskovalne organizacije in sodelovanja v znanstvenoraziskovalnih in drugih projektih.

Znanstveno-strokovni vodja Inštituta za kazenskopravno etiko in kriminologijo v Ljubljani, redna profesorica prava in tudi članica Svetovne mreže Univerze v Ljubljani Nina Peršak je pri tem izpostavila veliko prednost pisanja doktorskega dela v angleščini, saj ti prinaša dokazilo, da lahko pišeš svoje članke v tujem jeziku, ki jih potem lahko objavijo mednarodne založbe. Hkrati je po njenih besedah treba spodbujati interdisciplinarnost raziskovalnega dela. "Imeti moraš široke raziskovalne interese, saj ti bodo te odprli mnoga vrata v znanstveno-raziskovalni sferi. Interdisciplinarnost je zato dobro imeti že v mislih, ko prijavljaš svoj raziskovalni projekt," je dejala.

V času podoktorskega dela je po besedah Matje Zalar pridobitev prvega samostojnega projekta, ki posamezniku omogoča raziskovalno samostojnost, najtežji korak. Pridobitev tovrstnega projekta sicer omogoča shema Aleša Debeljaka Javne agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost RS (Aris), prek katere se je Zalar tudi vrnila iz tujine v Slovenijo.

Današnji govorci so se strinjali, da je mladim raziskovalcem sicer treba omogočiti mednarodne izkušnje, kar v Sloveniji spodbuja prav Svetovna mreža Univerze v Ljubljani. Ta združuje predvsem z univerzo povezane slovenske znanstvenike, profesorje in druge ugledne osebnosti, delujoče v akademskem, raziskovalnem in razvojnem okolju v tujini.

Njena predsednica Klementina Fon Tacer pa je danes poudarila, da mora raziskovalce pri doktorskem študiju in podoktorskem voditi močna želja po znanju. "Nikoli nisi prestar za delo v znanosti, moraš pa biti radoveden in to, kar delaš, delati s srcem," so bile njene besede.