V TNP niz predavanj o arheoloških in paleoekoloških raziskavah
Bled/Bohinj, 27. septembra - V informacijskih središčih javnega zavoda Triglavski narodni park (TNP) na Bledu in v Bohinju se začenja niz predavanj o arheoloških in paleoekoloških raziskavah, ki so bile v minulih letih izvedene na območju Julijskih Alp. Prvo predavanje bo drevi na Bledu.
Predavanja gosti javni zavod TNP, pri organizaciji pa sodelujejo zavod za kulturo, izobraževanje in turizem Bohinj Arheoalpe, Inštitut za arheologijo Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, oddelek za geologijo Naravoslovnotehniške fakultete ter oddelka za arheologijo in zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Institut Jožef Stefan ter Turizem Bohinj.
Kot so sporočili iz javnega zavoda TNP, bodo predavatelji spregovorili o davnih sledeh človekove prisotnosti v gorah, raziskavah sedimentov in drugih zakladov v ledeniških jezerih, paleoekoloških in arheoloških dokazih o spreminjanju klime, zgodovini nabiralništva in o tem, kaj skrivajo milijoni let v kamninah.
Drevišnje prvo predavanje bo posvečeno davnim sledem človeka v Julijskih Alpah. Po skoraj treh desetletjih terenskih pregledov in manjših arheoloških izkopavanj so v visokogorju Julijskih Alp odkrili več kot 60 arheoloških najdišč. Prva močnejša obljudenost območja sega v srednjo in pozno bronasto dobo in je že povezana s pašo na območjih nad gozdno mejo.
Prihodnjo sredo bosta na Bledu na vrsti predavanji o geoloških, geokemičnih in palinoloških raziskavah jezerskih sedimentov ter o 6600 letih klimatskega in človeškega vpliva na okolico Bohinjskega jezera. S proučevanjem geoloških značilnosti sedimenta in cvetnega prahu v jezerih je namreč mogoče rekonstruirati tisočletja dolgo zgodovino okoljskih sprememb.
11. oktobra bosta predavanji o Jezeru na Planini pri jezeru in vplivu klime ter človeka na visokogorje Julijskih Alp ter o jezeru v Ledvicah, ki priča o nihanju gozdne meje v Julijskih Alpah. 18. oktobra bodo predavatelji spregovorili o zgodovini zeliščnega nabiralništva v vzhodnih Alpah od poznega srednjega veka do sredine 20. stoletja ter o milijonih let Zemljine zgodovine, ujete v kamnine Julijskih Alp.
Julijske Alpe so v svoji skoraj 300 milijonov let stari zgodovini popolnoma spremenile svojo podobo. Večino časa so preživele na dnu toplih morij. Gostile so koralne grebene, morske polže in školjke, amonite in ribe. Tektonske sile in počasno dvigovanje je šele v zadnjih nekaj deset milijonih letih Alpe dvignilo do današnjih višav, kjer jih zadnja dva milijona let ne objemajo več topla morja, temveč hladni ledeniki, izhaja iz predavanja geologa Andreja Šmuca.
Zadnji predavanji bosta 25. oktobra, in sicer o Blejskem jezeru v zadnjih 15.000 letih in zgodnjesrednjeveških deblakih iz Blejskega jezera ter o arheoloških odkritjih na območju potopljenega ledeniškega obrusa pri Želečah. V Bohinju pa bodo v dveh petkih, in sicer 6. ter 13. oktobra ponovili štiri predavanja, vezana na bohinjsko območje, je pojasnila vodja bohinjskega centra TNP Ana Marija Kunstelj.