Znanost v knjigah - knjižne novosti slovenskih založb

Dolina Baruna pod Makalujem

Pri Znanstveni založbi Filozofske fakultete UL je izšla znanstvena monografija Dolina Baruna pod Makalujem: raziskave v okviru alpinističnih himalajskih odprav leta 1972 in 2014. V okviru alpinističnih odprav je bilo izvedeno terensko znanstveno raziskovanje na področju več naravoslovnih ved, vključno z medicinsko. Kot so zapisali pri založbi, takega raziskovanja in v tolikšnem obsegu kot leta 1972 ni bilo na slovenskih oz. takrat jugoslovanskih odpravah v tuja gorstva ne prej ne pozneje.

"Za monografijo smo pridobili devet avtorjev. Trije so geografi, trije biologi, en geolog, en zdravnik in en alpinist ter poznavalec alpinistične zgodovine, udeleženec odprave na Makalu leta 1975 in eden od slovenskih prvopristopnikov na vrh Makaluja čez južno steno. Monografija nudi priložnost za spoznavanje specifične visokogorske pokrajine iz zelo različnih zornih kotov, kar omogoča celosten pogled na naravne pogoje in njihovo spreminjanje," so povzeli pri založbi.

Živo omrežje

V knjigi Živo omrežje, ki je izšla pri založbi UMco, srečamo vrhunske izsledke sodobne nevroznanosti, anekdote in metafore, zaradi katerih je nevrolog David Eagleman, avtor knjige Prikrito, postal eden najboljših znanstvenikov naše generacije. Živo omrežje zajema dognanja zadnjega desetletja raziskav človeških možganov, predstavlja tudi nova odkritja iz Eaglemanovega lastnega laboratorija, od sinestezije in sanj pa vse do prenosnih nevrotehnoloških naprav, ki revolucionirajo naše razmišljanje o čutilih.

Vendar ta knjiga ne govori samo o tem, kaj so možgani, temveč o njihovih dejavnostih in zmožnostih. "Njihova čarovnija se ne skriva v delih, iz katerih so sestavljeni, temveč v načinu, kako se ti členi nenehno prepletajo v električno, živo tkanino," piše na spletni strani založbe. Delo je prevedel Niki Neubauer.

Problem povečevanja človeške energije s posebnim ozirom na pridobivanje energije sonca

Založba ZRC je tokrat postregla s prevodom poljudno-znanstvenega traktata Problem povečevanja človeške energije, ki ga je Nikola Tesla objavil leta 1900 v junijski številki Century Magazine. V spisu je na podlagi spoznanj, pridobljenih na eksperimentalni postaji, ki jo je med 1899 in 1900 zgradil v Colorado Springsu, podal razloge za raziskave, ki so ga pripeljale do razvoja brezžičnega sistema prenosa električne energije.

Druga izdaja knjige s polnim naslovom Problem povečevanja človeške energije s posebnim ozirom na pridobivanje energije Sonca prinaša predvsem razširitve in dopolnitve spremne študije, ki sooča različne interpretacije Teslovega dela, s posebnim poudarkom na njegovi družbeni in spoznavni teoriji, kozmologiji ter filozofiji. V novi Prilogi I najdemo izbrano, doslej v slovenščini neobjavljeno korespondenco Tesle in urednika Century Magazina Roberta Underwooda Johnsona, ki osvetljuje zgodovinsko ozadje in nastanek Problema. Namesto stotih strani priloženih patentov je torej dodanih 137 strani teksta spremne študije, novih virov in izbora pisem, so zapisali pri Založbi ZRC. Delo je uredil Aleš Pogačnik, za prevod pa je poskrbel Tibor Hrs Pandur.

Imena slovenskih psov

Knjiga Imena slovenskih psov akademika Marka Snoja je spomenik živalim, ki so se pred 15.000 leti ali več odločile živeti v podrejenem in brezpogojnem sožitju s človekom.

Knjigo sestavljata uvodni in slovarski del. Uvodni prinaša jezikoslovna spoznanja in opažanja, povezana s psi, slovarski pa kar 12.815 imen 196.312 slovenskih psov, zapisanih na 17.505 načinov, kakor so bila septembra 2018 vpisana v Centralnem registru domačih živali. Tista s 50 nosilci ali več so tudi etimološko osvetljena.

Več v pogovoru z Markom Snojem: https://znanost.sta.si/3206665

Človek, žival: poglavja o njunih soočanjih

Založba Univerze v Ljubljani je izdala znanstveno monografijo Človek, žival: poglavja o njunih soočanjih. O sobivanju človeka in živali že več kot dva tisoč let razmišljajo filozofi, raziskujejo ga znanstveniki, o njem pišejo literati, pojejo pesniki in upodabljajo umetniki.

Po navedbah založbe v pričujočem delu najdemo prispevke, ki obravnavajo sobivanje človeka in živali v različnih kontekstih: naravoslovnem, družboslovnem, humanističnem in umetniškem, ali natančneje, prispevki posegajo na področje zgodovine, literarne zgodovine, umetnostne zgodovine, filologije, filozofije, antropologije, sociologije, psihologije, prava, bibliotekarstva, didaktike, veterinarske medicine, bioetike in prepleta vsega naštetega.