Po mnenju strokovnjakov moramo za zdravo črevesno mikrobioto v prvi vrsti poskrbeti sami

Kot je na okrogli mizi, ki je potekala v okviru cikla Znanost na cesti, poudarila vodja oddelka za mikrobiološke raziskave v Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano Maja Rupnik, izraz mikrobiota označuje vse bakterije oz. mikroorganizme na nekem področju našega telesa.

Ravno črevesna mikrobiota je tista, ki igra ključno vlogo v mnogih vitalnih procesih, vključno s prebavo, imunskim odzivom in celo pri vplivu na naše vedenje in razpoloženje. Črevesna mikrobiota in imunski sistem po besedah vodje skupine za probiotike in mlečnokislinske bakterije na Institutu Jožef Stefan Aleša Berleca ves čas vplivata drug na drugega. "Naloga imunskega sistema je, da mikrobioto vzdržuje v zdravem stanju, hkrati pa tudi črevesna mikrobiota vpliva na sam razvoj imunskega sistema in ga uči prepoznavati različne bakterije," je dejal.

Kot je pojasnila klinična dietetičarka na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana in raziskovalka na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani (UL) Neža Lipovec, se črevesna mikrobitoa oblikuje že pri plodu, ko ta od mame preko posteljice prejema mikroorganizme njene črevesne mikrobiote. Zelo pomembno je zato, kakšna je prehrana nosečnice, in nenazadnje tudi vrsta poroda. "Vemo, da obstajajo precejšnje razlike med črevesno mikrobioto dojenčka, ki je bil rojen vaginalno in pa dojenčka, ki je bil rojen s carskim rezom," je dejala.

Nekatere študije po njenih besedah kažejo, da bi tisti, ki so rojeni s carskim rezom, lahko imeli kasneje v življenju več težav z zdravjem, vendar pa je to odvisno tudi od kasnejše prehrane in načina življenja. Kako se črevesna mikrobiota formira do okoli drugega leta otrokove starosti, lahko dolgoročno vpliva na to, kakšna bo črevesna mikrobiota in zdravje posameznika kasneje v odrasli dobi, je dodala.

Na našo črevesno mikrobioto vplivajo različni dejavniki, od genetike, prehrane, življenjskega sloga, okoljskih dejavnikov, so poudarili govorci. Pozitivno naj bi na črevesno mikrobioto sicer vplivala zlasti ustrezna prehrana. Lipovec je med drugim izpostavila, da je pomembno dajati prednost prehranskim vlakninam in antioksidantom, ki jih najdemo predvsem v sadju in zelenjavi. "Slovenci prehranske vlaknine sicer dokazano zaužijemo premalo," je dejala.

Negativno pa na črevesno mikrobioto vplivajo predvsem sladkorji in pa predelana, procesirana hrana, alkoholne pijače, kajenje, ne smemo pa pretiravati tudi s kofeinom, je dodala.

Govorci so se dotaknili tudi uporabe probiotikov za moduliranje črevesne mikrobiote. Kot je pojasnila vodja laboratorija Inštituta za mlekarstvo in probiotike na Biotehniski fakulteti UL Petra Mohar Lorbeg, je probiotike smiselno jesti takrat, ko se v črevesni mikrobioti ravnovesje poruši, na primer v primeru prebavnih težav ali ko uživamo antibiotike. "Pozitiven učinek na širši populaciji sicer zelo težko dokažemo. Naše mikrobiote se med sabo zelo razlikujejo, zato bo uživanje istega probiotika na nekoga od nas pozitivno deloval, na nekoga drugega pa ne," je dejala.

Evropska agencija za varnost hrane (Efsa) je izraz probiotik sicer prepovedala za uporabo na živilih, vključno s prehranskimi dodatki, če nimajo učinkov, ki bi jih Efsa potrdila kot ustrezne, je dejala.

Govorci so spregovorili tudi o zdravljenju črevesnih bolezni s fekalno transplantacijo, postopkom, pri katerem se fekalni material od zdravega darovalca prenese v črevesje bolnika. Danes se metoda po besedah Rupnik uporablja za zdravljenje ponavljajočih se okužb z bakterijo klostridij in pri kronični vnetni črevesni bolezni, raziskovalno pa se študira možnost njene uporabe za čisto vse bolezni, pri katerih ima črevesna mikrobiota vpliv, kot na primer metabolne motnje, bolezni srca in ožilja, avtoimune bolezni in tudi nevrološke bolezni.

"V Sloveniji uradno fekalna transplantacija še ni bila narejena in ima tudi svoje pomembne etične, predvsem pa zdravstvene vidike. Ne gre namreč za tako preprosto stvar, namreč metoda se mora izvajati v zelo kontroliranih pogojih in tudi veliko stane," je dejala Rupnik.

Tudi v farmaciji se sicer poslužujejo inovativnih terapevtskih pristopov, predvsem razvoja živih bioterapevtikov. Vodja skupine za probiotike in mlečnokislinske bakterije na Institutu Jožef Stefan Aleš Berlec pa se v svojem laboratoriju ukvarja z razvojem rekombinantnih probiotikov, pri katerih gre za izkoriščanje osnovnih probiotičnih lastnosti bakterij in nadgradnjo z vnosom novih genov, ki lahko izrazijo tudi druge terapevtsko pomembne snovi. Trenutno so pri njihovem razvoju sicer še v fazi predkliničnih raziskav, je dejal.

Metode moduliranja črevesne mikrobiote se po besedah vodje skupine za bioinformatiko kemijskih reakcij mikrobioma na Kemijskem inštitutu Blaža Stresa lahko uporabljajo predvsem za zdravljenje neprenosljivih bolezni, ki so, kot je dejal, velik zdravstveni problem v EU. Te so na primer sladkorna bolezen, depresija, tiki, anoreksija in številne druge. Po njegovih besedah pa moramo za zdravo črevesno mikrobioto v prvi vrsti poskrbeti sami.

Meni celo, da bi se glede skrbi za zdravo črevesno mikrobioto bilo potrebno ozreti nazaj v preteklost. "Danes namreč živimo z veliko stopnjo prehranjenosti in nič gibanja, v preteklosti pa so imeli nižjo stopnjo prehranjenosti in več gibanja ter s dejansko ohranjali svoj mikrobiom v nekem ustreznem okolju," je še povedal Stres.