Mihailović: Delo Nobelovih nagrajencev za fiziko nam odpira nov svet
Ljubljana, 3. oktobra - Delo letošnjih Nobelovih nagrajencev za fiziko na atosekundni časovni skali nam, tako kot konstrukcija novega teleskopa ali mikroskopa, odpira nov svet, je ob današnji razglasitvi nagrajencev za STA povedal Dragan Mihailović z Instituta Jožef Stefan (IJS). Kot je dejal, lahko namreč s tako kratkimi laserskimi sunki "potipamo" procese v molekulah.
Letošnjo Nobelovo nagrado za fiziko so prejeli francoski znanstvenik Pierre Agostini, madžarsko-avstrijski znanstvenik Ferenc Krausz in francosko-švedska znanstvenica Anne L'Huillier za njihov prispevek k raziskovanju dinamike elektronov v materiji.
Kot je v obrazložitvi pojasnila žirija Švedske kraljeve akademije znanosti, jim je uspelo vzpostaviti "eksperimentalne metode, ki ustvarjajo atosekundne svetlobne pulze za preučevanje dinamike elektronov". Atosekunda je v primerjavi s sekundo to, kar je ena sekunda v primerjavi z več kot 30 milijardami let, je razvidno iz spletne enciklopedije Wikipedije.
"Ta časovna skala nam odpira nov svet, podobno kot konstrukcija novega teleskopa ali mikroskopa," je za STA povedal profesor in raziskovalec na IJS Mihailović, a dodal, da to nikakor ne pomeni konca raziskovanja v tej smeri laserske fizike. Kot je poudaril, namreč raziskovalci, vsakič ko si odprejo obzorje v katerokoli smer, na podlagi tega začnejo spoznavati in raziskovati naprej.
Delo, za katerega so bili nagrajeni letošnji nobelovci za fiziko, po besedah Mihailovića temelji na odkritjih v zadnjem desetletju ali celo še nekoliko dlje. Kot je dejal, so namreč osnova za vse nagrajene raziskave laserji, ki generirajo zelo kratke, atosekundne sunke.
"Metode za raziskovanje temeljijo na generiranju zelo kratkih laserskih sunkov, s katerimi lahko tako rekoč potipamo različne procese v molekulah," je dejal in pojasnil, da so novost, za katero so bili omenjeni znanstveniki nagrajeni, predvsem načini, na katere se ti sunki generirajo, ter metode za njihovo uporabo pri raziskovanju različnih procesov. Ustvariti tovrstne sunke je sicer po besedah Mihailovića velik izziv.
Sogovornik ni želel napovedovati dometa dela, za katerega so bili letošnji nobelovci nagrajeni, saj je, kot je dejal, odkritja težko napovedati. Po njegovih besedah je bistveno razumevanje, na podlagi katerega lahko ustvarimo nove, zelo specifične eksperimente na enaki časovni skali, denimo v biologiji, kemiji, fiziki. To razumevanje je po oceni Mihailovića v precejšnji meri zasluga tudi letošnjih Nobelovih nagrajencev.
Kot je še dejal sogovornik, se s sorodnimi raziskavami že desetletja ukvarjajo tudi raziskovalci na IJS. Vendar pa za te niso potrebni atosekundni sunki, temveč "samo 1000-krat daljši".