Na okrogli mizi o razvoju in izzivih industrijske biotehnologije v Sloveniji
Ljubljana, 4. oktobra - Slovenija se sooča s priložnostjo in izzivi za krepitev svojega položaja v biofarmacevtski industriji, so na posvetu v okviru Evropskega biotehnološkega kongresa poudarili govorci. Čeprav področju še manjka finančne podpore, se naložbe v zasebni in javni sektor biofarmacije povečujejo, kar pa povečuje tudi potrebe po novih zaposlitvah.
Biotehnologija ima po besedah današnjih govorcev v Sloveniji velik potencial. Pomembno mesto na področju slovenske biofarmacevtske industrije zasedata predvsem farmacevtski družbi Novartis in Sandoz, katerega del je tudi Lek. Slednji se je zdaj dokončno ločil od Novartisa. Kot je dejala organizatorka posveta, farmacevtka Mateja Urlep iz podjetja Niba Labs, sta nekoč združeni družbi v zadnjih nekaj letih napovedovali investicije na ravni milijarde evrov za razvoj biotehnologije. Obe se trenutno osredotočata na širitev razvojnih in proizvodnih zmogljivosti.
Slovenija je dom tudi nekaterim najhitreje rastočim srednje velikim biotehnološkim podjetjem, kot sta AciesBio in Bia Separations. Pred kratkim pa je pod okriljem Kemijskega inštituta začel delovati tudi Center za tehnologije genske in celične terapije (CTGCT). Strokovnjaki ocenjujejo, da bo zaradi obsežnih naložb v zasebni in javni sektor biofarmacije v nekaj letih na tem področju potrebnih več kot 1000 novih zaposlenih.
Čeprav se področje biofarmacevtske industrije dobro razvija, pa se sooča z nekaterimi izzivi, so poudarili današnji govorci. Urlep je izpostavila, da se bo v prihodnosti potrebno osredotočiti v razvoj ne samo večjih, temveč tudi srednjih in malih podjetij, predvsem tistih, ki šele prodirajo na trg.
Kot je dodala v. d. direktorja Agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost RS (Aris) Špela Stres, gre za specifično področje, ki potrebuje veliko tveganega kapitala za podporo razvoju, ki ga v Sloveniji primanjkuje. "V splošnem Evropa zaostaja za ZDA in Kitajsko glede naložb v start-up podjetja," je opozorila.
Sogovorniki so si bili enotni, da se, ko razmišljamo o razvoju biotehnologije v Sloveniji, ne smemo osredotočati zgolj na industrijski vidik. Za slednjim namreč stoji širši ekosistem, ki bi moral temeljiti na tesnejšem sodelovanju tako podjetij, raziskovalnih inštitucij, univerz, državnih institucij in ostalih družbenih deležnikov.
Kot primer dobre prakse mreženja raziskovalnega, izobraževanega, industrijskega in državnega področja je dekan Fakultete za tehnično kemijo s Tehniške univerze na Dunaju Marko Mihovilovic izpostavil program Green Chemistry, ki so ga vzpostavili v Avstriji. Kot je pojasnil, gre za operativni organ, ki razvija nacionalni delovni program zelene oz. trajnostne kemije in spodbuja njegovo izvajanje. Hkrati svetuje tudi ministrstvu za podnebne ukrepe.
Biotehnologija igra pomembno vlogo, ko razmišljamo o trajnostni prihodnosti, ki je glede na trenutne globalne izzive, kot so podnebne spremembe in hiter tehnološki napredek, nujna, so poudarili strokovnjaki. Tega se zaveda tudi Univerza v Ljubljani. Po besedah njenega rektorja Gregorja Majdiča na univerzi zato v okviru projekta načrta za okrevanje in odpornost ponujajo nove dejavnosti s področja trajnostne in digitalne prihodnosti.
Z razvojem biotehnološke industrije pa je, kot so poudarili govorci, treba zadovoljiti tudi potrebe po kadru. Po oceni globalne vodje inovacij v oddelku za tehnične raziskave in razvoj v Novartisu Mateje Kramer so trenutno zaželena znanja kemije, radioligandne terapije, nevroznanosti, imunologije, hemotologije in številne druge. Soustanovitelj podjetja AciesBio in direktor podjetja R&D Gregor Kosec pa poudarja pomembnost spodbujanja različnih inženirskih poklicev, ob tem pa opozarja, da je za tovrstne poklice vedno težje navdušiti mlade.