Strokovnjaki na področju vesoljskih raziskav poudarjajo pomen povezovanja znanosti z industrijo

Področje vesolja je v Sloveniji dober primer, v katerem se spodbuja ekosistemski pristop z močnim sodelovanjem med državo, znanstvenoraziskovalnimi inovacijskimi inštituti in industrijo, je povedal državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport Matevž Frangež. "Slovenski vesoljski sektor danes sega preko 50 podjetij, ki so že aktivno vključena v programe Evropske vesoljske agencije (Esa)," je dejal.

Veseli ga, da partnerji iz Ese prepoznavajo potencial Slovenije na področju vesoljskega raziskovanja in stremijo k temu, da postane zgodba o uspehu.

Trenutno veljavni sporazum o pridruženem članstvu Slovenije v Esi sicer velja do konca leta 2024, zato je, kot je poudaril vodja področja podpore državam pri Esi Stephen Airey, potreben dogovor glede nadaljnjega članstva Slovenije v tej mednarodni organizaciji.

Kot je povedala vodja Slovenske vesoljske pisarne Tanja Permozer, je Slovenija trdno odločena, da leta 2024 postane polnopravna članica Ese, kar je tudi del načrta slovenske vesoljske strategije, ki jo v teh dneh zaključujejo. Po njenih besedah si bo v okviru te strategije slovenski prostor prizadeval širiti meje znanja in inovacij ter navdihovati zeleno, digitalno in trajnostno prihodnost.

Ambicije iz vizije so sicer opredeljene v petih strateških stebrih, od katerih so trije namenjeni razvoju programskih prednostnih področij, dva pa vzpostavljanju dobrih pogojev za nadaljnji razvoj vesoljskega sektorja.

Po Aireyjevem mnenju je prehod iz pridružene v polnopravno članico zelo velika politična izjava, ki pove, da je prostor za Slovenijo v Esi pomemben. "To daje tudi veliko več zaupanja drugim državam in drugim industrijam, da začnejo bolje sodelovati s slovenskimi podjetji in skupaj z njimi narediti naslednje korake pri doseganju večjih projektov," je dejal.

"Mnogi prebojni uspehi slovenskih podjetij, kot je izstrelitev treh satelitov v vesolje, delo na novi satelitski konstelaciji, izjemni rezultati pri obdelavi vesoljskih podatkov v programih opazovanja Zemlje in drugi, kažejo na to, da imamo izjemen potencial, ki pa hkrati zahteva okrepljene napore, tako človeške kot finančne," je še opozoril Frangež.

Kot je poudarila Permozer, je pomembno vesoljsko znanost aktivno vključiti v izobraževalni sistem. Povezovanje med vesoljsko znanostjo in industrijo bodo tako krepili tudi v okviru projekta ESERA, s katerim želijo med drugim spodbujati vpeljavo vesoljskih vsebin v vrtce, osnovne in srednje šole ter nenazadnje na fakultete. "Na ta način bi mladim približali poklice v matematiki, biologiji, kemiji, ki so pomembni za raziskovanje vesolja," je dejala. Da je treba za te poklice navdušiti predvsem mlade in tudi dekleta, se je strinjal tudi državni sekretar na ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije Jure Gašparič.

Na dogodku so predstavili tudi priložnosti vesoljskih raziskav v programu Obzorje Evropa, bližajoče razpise Agencije EU za vesoljski program za leti 2023 in 2024 ter novo oblikovano evropsko partnerstvo za globalno konkurenčne vesoljske sisteme.