STAznanost
Humanistika in družboslovje

Pred Frankfurtskim knjižnim sejmom v mestu tudi slovenski arheološki čivki iz preteklosti

Frankfurt/Ljubljana, 12. oktobra - V okviru spremljevalnih dogodkov 75. Frankfurtskega knjižnega sejma, kjer ima Slovenija vlogo častne gostje, se danes v Arheološkem muzeju v Frankfurtu odpira razstava Čivki iz preteklosti, kjer bo na ogled slovenska arheologija skozi zvoke, simbole in prve zapisane besede. Je prva razstava v nemškem prostoru, posvečena zgolj slovenski arheologiji.

Obiskovalci si bodo lahko ogledali 110 originalnih arheoloških predmetov, pet kopij in eno rekonstrukcijo.

Kot so sporočili iz Narodnega muzeja Slovenije, vsak razstavni eksponat pripoveduje svojo zgodbo, skozi posamezne arheološke najdbe, med njimi so piščal, ropotuljice, figurice in predmeti z venetskimi napisi. Obiskovalci prek njih vstopajo v pomembna arheološka najdišča z vseh koncev Slovenije, v pripoved o preteklosti slovenskega prostora, kot jo izrisuje arheologija.

Vodja projekta in kustosinja v Narodnem muzeju Slovenije Daša Pavlovič je pojasnila, da se naslov razstave navezuje na zdaj že nekdanje ime socialnega omrežja Twitter, in sicer v smislu, da so uporabili kratka sporočila oziroma pol prikrita sporočila brez konteksta. Sama namreč arheološko dediščino doživlja na podoben način. Imamo različne arheološke predmete, za katere seveda vemo, kakšno funkcijo so imeli, zakaj in kako so jih uporabljali, ne moremo pa čisto razumeti vseh njihovih pomenov, je pojasnila.

Razstava, ki bo na ogled vse do 17. marca 2024, je nastala na pobudo omenjenega frankfurtskega muzeja. Projekt vodi Narodni muzej Slovenije, poleg njega pa sodeluje še devet slovenskih ustanov: Pokrajinski muzej Celje, Pomurski muzej Murska Sobota, Pokrajinski muzej Ptuj Ormož, Muzej in galerije mesta Ljubljane, Dolenjski muzej Novo mesto, Pokrajinski muzej Koper, Gorenjski muzej Kranj, Goriški muzej Nova Gorica in Tolminski muzej.

Vse na razstavi sodelujoče ustanove v svojih zbirkah hranijo arheološke zaklade, med njimi tudi svetovno znane predmete, kot sta neandertalčeva piščal iz Divjih bab, ki jo hrani Narodni muzej Slovenije, in koščena šivanka iz Potočke zijalke, ki jo hrani Pokrajinski muzej Celje.

Omenjena predmeta ostajata tam, kjer ju hranijo, nemška javnost pa bo lahko občudovala kopiji teh dveh svetovnih unikumov, ki zaradi izjemne občutljivosti in svoje neprecenljive vrednosti nikoli ne zapustita matičnih ustanov.

Med predmeti, ki bodo na ogled na razstavi v Frankfurtu, je Pavlovič izbrala zaponko v obliki pava z arheološkega najdišča Pristava na Bledu.

"Danes pav simbolizira napuh in prestiž. V preteklosti pa je imel veliko bolj pozitivno simboliko. V času antične Grčije so pavi veljali za stookega čuvaja boginje Here, v rimski dobi so preminule cesarice pospremili v nebo. V primeru fibule iz 5. oz. 6. stoletja, ki bo razveselila nemško občinstvo, pa pav simbolizira krščanstvo, takrat je veljal za simbol nesmrtnosti in večnega življenja," je pojasnila.

"S predstavitvijo vseh teh izjemnih arheoloških predmetov iz desetih priznanih slovenskih muzejev želi Arheološki muzej Frankfurt poudariti izreden pomen, ki ga je imel slovenski prostor v prazgodovini in skozi vsa zgodovinska obdobja," je pred odprtjem razstave zapisal izvršni direktor Arheološkega muzeja Frankfurt Wolfgang David.

Slovenski prostor je bil zaradi svoje geostrateške lege od najzgodnejših obdobij človeške zgodovine zelo izpostavljen, vedno znova je bil stičišče in presečišče vplivov različnih kultur.