STAznanost

Sodelujoči na javnem posvetu vlogo centra za umetno inteligenco vidijo predvsem v povezovanju

Ljubljana, 16. oktobra - Državni center za umetno inteligenco bi moral predvsem služiti povezovanju raziskovalcev in gospodarstva, so se strinjali udeleženci javnega posveta na temo ustanovitve tovrstnega centra. Center bi moral obenem pomagati pri razvoju etične umetne inteligence in ozaveščanju javnosti o tej tehnologiji.

Kot je pojasnila ministrica za digitalno preobrazbo Emilija Stojmenova Duh, je bil leta 2021 pripravljen Nacionalni program spodbujanja razvoja in uporabe umetne inteligence v Sloveniji do leta 2025. Na ministrstvu po njenih besedah verjamejo, da je center za umetno inteligenco nujen za čim boljšo implementacijo tega programa.

"Namen današnjega posveta je, da slišimo, ali podpiramo to idejo, ali si želimo iti naprej v ustanovitev tega centra, kdo naj bi sodeloval v njem in kakšne aktivnosti naj bi izvajal," je pojasnila ministrica.

Minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije Igor Papič je ob tem zagotovil, da je znanost prioriteta te vlade in kljub zaostrenim finančnim razmeram ostaja na visokem nivoju financiranja.

Sodelujoči v javni razpravi so izrazili naklonjenost vzpostavitvi centra za umetno inteligenco, ki bi predvsem pomagal pri povezovanju različnih deležnikov na tem področju.

Martin Žnidaršič z Odseka za tehnologije znanja na Inštitutu Jožef Stefan je opozoril na ovire za sodelovanje, na katere naletijo njihove raziskovalne skupine. Vlogo centra zato vidijo v krepitvi sodelovanja in povezovanju z industrijo. Center za umetno inteligenco bi lahko pomagal tudi pri ozaveščanju glede kadrovskih težav IKT-sektorja, na katere je opozorila raziskovalka v laboratoriju za umetno inteligenco na ljubljanski fakulteti za računalništvo in informatiko Vida Groznik.

Predsednica Evropskega strateškega foruma za raziskovalne infrastrukture (ESFRI) Jana Kolar meni, da bi center za umetno inteligenco lahko združil raziskovalne kapacitete in jih povezal s kapacitetami industrije, raziskovalce in gospodarstvo pa bi povezal tudi s podpornimi institucijami, kot so tehnološki parki in skladi tveganega kapitala. Po mnenju Kolar bo pomembna tudi organizacijska oblika centra, zato je svetovala oceno obstoječih centrov, da se dobi vpogled v to, kaj bi najbolj pospešilo sodelovanje in vlaganje podjetij.

Center za umetno inteligenco bi lahko obenem pomagal pri povezovanju starejših izkušenih raziskovalcev z mladimi ekipami, ki bi jim pomagali pri izvedbi projektov in iskanju virov financiranja, je pojasnil direktor Inovacijsko-razvojnega inštituta Univerze v Ljubljani Andrej Gubina.

Ustanovitev centra za umetno inteligenco pozdravljajo tudi v Slovenskem tehnološkem forumu, kjer od centra pričakujejo veliko, ključno pa bo že izpostavljeno povezovanje gospodarstva in znanosti, je pojasnil član upravnega odbora foruma in vodja podatkovne strategije v podjetju Outbrain Boštjan Špetič. Pomembno bo tudi dobro komuniciranje s širšo javnostjo, da se vzpostavi neko zaupanje v tehnologijo umetne inteligence, je dodal.

Pomen ozaveščanja je izpostavil tudi soustanovitelj podjetja Pareto AI Miha Mlakar. Meni, da bi se javnosti tako lahko lažje predstavilo, kaj se da z umetno inteligenco dobro, enostavno in hitro narediti ter kje so večji izzivi.

Strokovnjak za storitve v oblaku iz podjetja Microsoft Slovenija Rok Rogelj center vidi kot odskočno desko, s katero bi se lahko okrepilo domače reference na področju umetne inteligence.

Direktor Unescovega Mednarodnega raziskovalnega centra za umetno inteligenco (IRCAI) John Shawe-Taylor in Filip Dobranić iz zavoda Danes je nov dan sta medtem izpostavila pomen centra pri razvoju etične oz. človeku prijazne umetne inteligence.