Slovenski športniki v Pariz z vrhunsko zdravstveno podporo

Na letošnjih olimpijskih igrah bomo navijali za rekordnih 90 slovenskih športnic in športnikov. Njihova zdravstvena ekipa, ki jo sestavljajo visoko usposobljeni zdravniki in fizioterapevti, se je na dogodek intenzivneje pripravljala več kot leto dni. Kot je za STA pojasnil vodja zdravstvene ekipe in predsednik medicinske komisije Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS) Matjaž Vogrin, pa za olimpijske športnike ekipa ne skrbi zgolj tik pred olimpijskimi igrami in med njimi, temveč v celotnem pripravljalnem obdobju - od enih iger do naslednjih.

Že pred leti je OKS vzpostavil mrežo Olimpijskih referenčnih športno-medicinskih centrov, kar pomeni, da so vrhunskim športnikom in olimpijcem na več točkah po Sloveniji kadarkoli na voljo vrhunske zdravstvene storitve, od diagnostike, operacijskih posegov, terapije in fizioterapije do psihološke podpore in ustrezne športne prehrane.

"Ključno je, da zdravstveno ekipo sestavimo pravočasno in da vanjo vključimo le najboljše strokovnjake na svojih področjih, ki športnikom lahko nudijo najbolj kakovostno zdravstveno oskrbo. Navsezadnje so v igri olimpijske medalje," je poudaril Vogrin, ki že dolgo časa sodeluje z vrhunskimi športniki. Med drugim je tudi vodja zdravstvene službe slovenske nogometne reprezentance.

Glavni cilj zdravstvene ekipe slovenske olimpijske reprezentance je, da športnike na olimpijske igre pripelje zdrave, kar se da pripravljene in da se ustrezno odzove, če pride do zdravstvenih zapletov. Po besedah vodje fizioterapevtske ekipe Jureta Bornška, pa je v času priprav zelo pomembno, da tudi športnik redno izvaja preventivno vadbo, specifične treninge in da se redno udeležuje terapij, s katerimi zmanjša možnost za nastanek poškodb.

Igre v Parizu bi lahko bile med bolj uspešnimi

Z zdravstvenega vidika so vsi slovenski športniki, ki odhajajo v Pariz, sposobni za svoje nastope na olimpijskih igrah, je ocenil Vogrin. Zaradi prehude poškodbe je svoj nastop morala odpovedati zgolj ena atletinja.

Tudi Bornšek meni, da so športniki letos zelo dobro pripravljeni. "Občasno so na takšnih tekmovanjih potrebni tudi dober dan, dobri pogoji in nekaj sreče. Če se bo vse to združilo, menim, da bodo igre v Parizu med bolj uspešnimi," je poudaril.

Zdravstvena ekipa bo sicer v Pariz odpotovala že teden dni pred začetkom iger, v petek 19. julija. "Takrat bodo namreč v olimpijsko vas začeli prihajati tudi športniki in pomembno je, da imajo že v začetku na voljo vso možno oskrbo," je dejal Vogrin.

Pomembna medsebojna komunikacija in sodelovanje

V olimpijski vasi ima zdravstvena ekipa svoje prostore, ali kot pravi Vogrin "mini medicinski center", kjer lahko izvaja svoje medicinske dejavnosti. "Vsi športniki lahko tako kadarkoli v realnem času zahtevajo zdravniško pomoč," je dejal. Ob tem so v olimpijski vasi športnikom na voljo tudi poliklinika, urgentni center in lekarna.

Zdravniki in fizioterapevti imajo s trenerji posameznih športnikov in ekip tudi dnevne sestanke, na katerih usklajujejo načrte za prihajajoči dan. "Določimo, kdo od nas bo dežural na določeni tekmi, preverjamo, ali ima kateri športnik težave, kdo potrebuje medicinsko oskrbo in se dogovarjamo, na kakšen način bomo ukrepali," je pojasnil Vogrin.

Na igrah je delo razdeljeno. Vogrinova domena so denimo športne poškodbe, za katere je specialist, istočasno pa mora biti prisoten zdravnik, ki skrbi za internistični del, prehrano in hidracijo.

Zdravniki, ki so specializirani za poškodbe, so po navadi pogosteje prisotni pri borilnih športih, recimo judu, kjer je večja možnost poškodb, spet drugi pokrivajo področja, kjer je večja obremenitev srčnožilnega sistema in podobno, je še pojasnil Vogrin. V zdravniški ekipi bodo sicer sodelovali še Robi Kelc, Nada Rotovnik Kozjek, Matjaž Turel in Saša Đurić.

Z zdravniki ves čas sodelujejo tudi fizioterapevti saj le skupaj predstavljajo celovito zdravstveno ekipo. "Večina športnikov ima sicer svojega osebnega ali klubskega fizioterapevta, s katerim sodeluje skozi celotno sezono. Velikokrat se zato zgodi, da športnika na olimpijskih igrah srečam prvič, vendar s tem nimam težav. Svoje delo namreč opravljam profesionalno in se športniku kar se da najbolje prilagodim," je svoje delo opisal Bornšek.

Včasih je tekmovalnih prizorišč preveč in zdravniška ekipa ne zmore pokriti vseh področij istočasno. Ključnega pomena je zato dobra medsebojna komunikacija. "Na letošnjih jadralnih tekmovanjih, ki bodo potekala v Marseillu, bomo na primer imeli samo fizioterapevte ne pa tudi zdravnike. Bomo pa zdravniki z njimi na vezi preko telefona in video povezav, tako da bomo ukrepali tudi tam, če bo to potrebno," je dejal Vogrin. Zdravnika sicer ne bo imela tudi moška odbojkarska ekipa, medtem ko bo rokometno žensko in moško ekipo pokrival en sam zdravnik.

Ob poškodbah ali poslabšanju zdravstvenega stanja pred tekmovanjem končna odločitev v rokah športnika

Včasih se zgodi, da tik pred tekmo zaradi poškodbe oz. poslabšanja zdravstvenega stanja ni jasno, ali bo športnik lahko nastopil ali ne. Zdravstvena ekipa po besedah Bornška v tem primeru prevzeme veliko odgovornost. "Poskušamo namreč razumeti športnika, ki mu nastop pomeni vse, hkrati pa se moramo zavedati tveganja, da se med tekmovanjem ta lahko še težje poškoduje oziroma škodi svojemu zdravju," je poudaril. "Vrhunski šport je v mnogih primerih zelo blizu tega, da škoduje zdravju. Naša naloga je športnika opozoriti, kje je ta rob, vendar mu hkrati omogočiti, da ga varno doseže," je glede tega dejal Vogrin. A končna odločitev, ali bo kljub tveganju nastopil na tekmovanju, je v rokah športnika.

"To so dramatični trenutki. V običajnih situacijah bi športniki gotovo počivali in ne bi tekmovali. Pri tako velikih tekmovanjih, kot so olimpijske igre, ki so za nekatere dobesedno življenjski cilj, pa je seveda drugače in pogosto so pripravljeni tvegati. Sploh, če so v igri olimpijske medalje," je poudaril Vogrin, ki je bil takim odločitvam športnikov že večkrat priča. "Na ta način so športniki v preteklosti že osvojili medalje, na srečo brez trajnih posledic," je dodal.

V izjemnih primerih se zdravstvena ekipa poslužuje tudi hitrih metod za pospeševanje okrevanja. Bornšek je na primer eno od fizioterapevtskih metod uporabil pri športniku, ki je na zadnjih poletnih olimpijskih igrah v Tokiu nekaj dni pred nastopom trpel za bolečinami v hrbtu. "V olimpijsko vas sem takrat prispel naslednji dan po poškodbi športnika ter v poznih večernih urah izvedel manipulativno tehniko hrbtenice, ki jo drugače pred nastopom na tekmovanjih ne izvajamo, saj povzroči nekajdnevno vnetno reakcijo. Slednjo smo pri športniku reševali z veliko količino protibolečinskih tablet, prilagojenim treningom in dvema terapijama na dan. Slab začetek, dober konec, športnik je kasneje brez težav opravil s tekmovanjem," se je spominjal Bornšek.

Kot je pojasnil, največji delež poškodb pri športnikih sicer predstavljajo kronične poškodbe, ki jim preprečijo, da bi bili na tekmovanje optimalno pripravljeni. Do poškodb pogosto prihaja tudi zaradi prenatrpanih urnikov, zaradi katerih so športniki utrujeni in pod stresom. V olimpijskem letu se jih zato veliko prilagodi nastopu na igrah in marsikdo spusti večino sezonskih tekem oz. se udeleži le najpomembnejših.

Zaupanje v zdravstveno ekipo ključno za uspehe športnikov

Na olimpijskih igrah so po besedah Vogrina resne intervencije zdravstvene ekipe sicer redke. "Vendar pa je prav v teh kritičnih trenutkih nujno popolno medsebojno zaupanje med športnikom in zdravnikom pri doseganju skupnih ciljev, ki pa so odlični športni rezultati in hkrati čuvanje športnikovega zdravja," je dejal.

Čeprav zdravstvena ekipa običajno deluje v ozadju, ima torej ključno in odgovorno nalogo. "Pomembno je, da se ne izpostavljamo, ampak se osredotočimo le na to, da športniku pomagamo po najboljših močeh. V praksi to pomeni, da smo prisotni na tekmovanjih, da športnik ve, da si tam, pa vendar si tako ob strani, da nate pozabi," je dodal Bornšek.