Na Konferenci podonavskih akademij opozorili na izzive pri ohranjanju vodnih virov

V času vse hujših podnebnih sprememb, vse večjega onesnaževanja in zastrupljanja našega okolja se je potrebno še posebej posvetiti varstvu okolja in ohranjanju naravnih vodnih virov, so si bili danes enotni govorci.

Kot je poudaril predsednik SAZU Peter Štih, se na tem področju soočamo s številnimi izzivi. Izpostavil je predvsem problematiko dostopa do varne in čiste pitne vode, ki "v svetu še vedno ni zagotovljen za vse, obeti za prihodnost pa niso optimistični".

Predsednik Organizacijskega odbora in predstojnik oddelka za mednarodno sodelovanje in znanstveno koordinacijo SAZU Branko Stanovnik je že pred začetkom konference, ki jo je SAZU organiziral skupaj z Evropsko akademijo znanosti in umetnosti (EASA) iz Salzburga, opozoril, da je dostop do pitne vode v Sloveniji vedno bolj problematičen zlasti na območju krasa, kjer voda hitro ponikne in odteče v podzemlje, zato se bodo strokovnjaki tekom konference osredotočili na razpravo zlasti o tem območju.

Vse večji izziv po njegovih besedah postaja tudi prisotnost mikroplastike v vodi, ki se posledično nabira tudi v živih vodnih organizmih. "To je resen problem, ki ga bomo v okviru konference prav tako naslovili," je dejal.

Štih se je dotaknil tudi perečega izziva vse večje poplavne ogroženosti. "Slovenija je letos avgusta na lastni koži izkusila obseg škode, ki jo povzročajo poplave. Ta se meri v milijardah evrov, obnovitvena dela pa bodo verjetno trajala več let. Posledice, kot je preusmeritev denarja za naložbe v obnovo, pa bo občutila celotna družba, ne le tisti, ki so jih poplave neposredno prizadele," je opozoril.

Kot vir energije ima voda sicer pomembno mesto v kontekstu zmanjševanja uporabe fosilnih goriv, zmanjševanja emisij ogljikovega dioksida in prehoda v brezogljično družbo, so si bili danes enotni govorci. Za razliko od vetrne in sončne energije je voda namreč stalen in stabilen vir električne energije, kar je velika prednost, vendar pa ima njena uporaba tudi veliko omejitev. Reševanje vprašanj, povezanih z vodno problematiko, zato po njihovih besedah potrebuje znanstveni pristop.

Na evropski ravni so bile po besedah predsednika EASA Klausa Mainzera v zadnjih letih zahteve naravovarstva in vodne ekologije močno zaostrene. Kot je pojasnil, morajo biti inovacije v tehnologiji hidroelektrarn zasnovane v skladu z imperativi ekološke trajnosti, praktična priporočila za načrtovalce, politične odločevalce in operaterje pa naj bi se razvila in izvajala na podlagi znanstvenih spoznanj.

"Obstoječo infrastrukturo za rabo vodne energije je zato treba uporabljati z ekološkega vidika. Eden od primerov je okolju prijazna širitev obstoječih velikih hidroelektrarn. Vendar pa je treba domnevno podnebju prijazen energetski vidik hidroenergije postaviti tudi na stranski tir, ko govorimo o zaščiti vodnih pokrajin z vidika trajnosti za prihodnje generacije," je dejal.

Po njegovih besedah je potrebno prednosti in slabosti vodne in tudi sončne, vetrne, vodikove, jedrske in fuzijske energije medsebojno pretehtati in jih na koncu združiti v hibridni energetski sistem za Evropo. V tem smislu pa mora biti tudi področje vode v splošnem usmerjena v trajnostno prihodnost.