Univerza v Ljubljani na dobri poti do ustanovitve Centra odličnosti Zelena dediščinska znanost

Kot je za STA pojasnil vodja projekta razvoja Centra odličnosti GreenHer Matija Strlič z Univerze v Ljubljani, je ohranjanje kulturne dediščine ključnega pomena, saj ta na eni strani definira narodno identiteto, po drugi strani pa lahko na primer predstavlja tudi pomemben vir pri kulturnem turizmu oz. dediščinskem turizmu. "Nenazadnje je vir podatkov za pomembne veje kreativne industrije, ki so tudi poudarjene v kohezijskih politikah, kot je na primer zelo pomembna slovenska strategija trajnostnega turizma," je dejal.

Delo na projektu bo torej skladno z načeli trajnostnega razvoja in trajnostnega turizma. Projektna sredstva bodo v šestih letih trajanja projekta namenjena raziskavam in razvoju kadrov, predvsem pa za vzpostavljanje novih laboratorijev in opreme. "Želimo razviti nove postopke za ohranjanje kulturne dediščine, pa tudi nove postopke za njeno prikazovanje, kot so na primer digitalne vsebine, povezane z dediščino. V Sloveniji je zato treba razviti nove kapacitete, nove laboratorije, predvsem žive laboratorije. Dediščino živijo tudi lokalne skupnosti in posamezniki, zato želimo tudi z njimi sodelovati na področju občanske znanosti," je pojasnil Strlič.

Zaradi izjemne raznolikosti potrebnega znanja in ekspertize bo center s sedežem na Univerzi v Ljubljani združil raziskovalne skupine v kar šestih organizacijah v Sloveniji. Poleg ljubljanske univerze s Fakulteto za kemijo in kemijsko tehnologijo, Filozofsko fakulteto in Biotehniško fakulteto so slovenski partnerji projekta tudi Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Zavod za gradbeništvo Slovenije, Narodna in univerzitetna knjižnica ter Univerzi na Primorskem in v Mariboru.

"S projektom razvoja Centra odličnosti GreenHer smo uspešno prešli skozi prvo fazo ocenjevanja, kar pomeni, da je evropska skupnost prepoznala obstoječo odličnost na področju teh interdisciplinarnih raziskav v Sloveniji. Nadejamo se uspeha tudi v drugi fazi ocenjevanja," je dejal Strlič. V dvostopenjskem procesu je v naslednji korak sicer uvrščenih približno 40 projektov iz držav srednje in vzhodne Evrope, v katerih v okviru programa Širitev (Widening) EU spodbuja razvoj odlične znanosti.

Center odličnosti bo podpiral raziskave v okviru sedmih pilotnih projektov

Center odličnosti bo po besedah Strliča podpiral raziskave v okviru sedmih tako imenovanih pilotnih projektov. Eden od teh projektov se bo na primer ukvarjal z razvojem novih materialov in postopkov za konzerviranje-restavriranje, ki so okoljsko, kulturno in družbeno skladni s principi trajnostnega razvoja. Posebno pozornost bodo posvetili vplivom podnebnih sprememb na dediščino in se ukvarjali z razumevanjem arheološke krajine na primer v dveh živih laboratorijih; na Ljubljanskem barju in v Simonovem zalivu.

V okviru projekta bodo spodbujali boljše razumevanje razvijanja dediščinske politike. Velik poudarek pa bo tudi na razvijanju tako imenovane občanske znanosti na področju varovanja kulturne dediščine. Raziskave bodo tako izvajali skupaj s posamezniki oz. z lokalnimi skupnostmi. Nenazadnje se bodo v okviru projekta lotili reševanja izzivov, ki jih prinaša naraščajoča digitalizacija dediščine in ki povečuje potrebe po bolj učinkovitem upravljanju z raznolikimi podatki.

Sodelovanje tudi z britanskim in italijanskim inštitutom

Kot poudarjajo na Univerzi v Ljubljani, primerljivih centrov znanja v Evropi ni, razen britanskega Inštituta za trajnostno dediščino Univerzitetnega kolidža v Londonu, ki pa je skupaj z Inštitutom za dediščinsko znanost pri italijanskem Nacionalnem raziskovalnem svetu (CNR) v projektu udeležen kot napredni partner.

Kot je povedal Joseph Grau-Bove z britanskega inštituta, so na inštitutu izjemno veseli, da lahko s Slovenijo sodelujejo pri oblikovanju prihodnosti dediščinske znanosti. "Slovenija ima popolne pogoje za razvoj dediščinske znanosti, saj ima zelo aktivno in prizadevno raziskovalno skupnost, ki zelo ceni svojo kulturno dediščino. To je namreč ključno za nadaljnji razvoj te znanstvene domene," je dejal za STA.

Na inštitutu sicer že leta v sodelovanju z mnogimi dediščinskimi ustanovami po svetu iščejo rešitve, kako z dediščino upravljati v sodelovanju s skupnostmi in v ravnotežju z naravno dediščino. V nedavno zaključenem projektu Monument Monitor so na primer razvijali metode monitoringa oddaljenih arheoloških najdišč in druge dediščine, pri katerih lahko s svojimi pametnimi telefoni pomagajo tudi obiskovalci.

Direktorica italijanskega inštituta Costanza Miliani pa je za STA izpostavila, da želijo s svojim sodelovanjem Sloveniji ponuditi lastne kompetence, s katerimi kulturno dediščino postavljajo v središče zelenega dogovora. Italijanski in slovenski raziskovalci sicer že sodelujejo v EU projektu GreenArt, v okviru katerega razvijajo okolju prijazne materiale in postopke za konserviranje-restavriranje.