Prejemniki Blinčevih nagrad so Svjetlana Fajfer, Tomaž Prosen in Lev Vidmar
Ljubljana, 25. oktobra - Fakulteta za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani in Institut Jožef Stefan sta petič podelila Blinčeve nagrade za raziskovalno in strokovno delo na področju fizike. Nagrado za življenjsko delo je prejela Svjetlana Fajfer, za vrhunske enkratne dosežke Tomaž Prosen, nagrado za fizike na začetku kariere pa Lev Vidmar, so sporočili s fakultete.
Nagrade so namenjene vsem fizikom, ki delujejo v Sloveniji. Na prireditvi pa sta zbrane nagovorila minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije Igor Papič in rektor Univerze v Ljubljani Gregor Majdič.
Teoretična fizičarka Svjetlana Fajfer, ki je prejela nagrado za življenjsko delo, se posveča raziskovanju zakonitostim osnovnih delcev kot gradnikov znanega vesolja. "Sodi med vodilne raziskovalce pojavov, ki bi lahko bili občutljivi na fiziko onkraj tako imenovanega standardnega modela osnovnih delcev. Njeni izračuni verjetnosti za takšne procese znotraj in onkraj standardnega modela predstavljajo ključne smernice za tekoče in prihodnje eksperimentalne študije v največjih laboratorijskih centrih," so zapisali.
Nekateri njeni najpomembnejši prispevki obravnavajo leptonsko univerzalnost. Ta univerzalnost velja v standardnem modelu in implicira, da temeljne interakcije leptonov niso odvisne od njihovega okusa oziroma mase. Leta 2012 je s sodelavci predlagala eksperimentalne teste leptonske univerzalnosti pri razpadih mezonov, ki vsebujejo kvark b. Je tudi vodilna svetovna raziskovalka redkih razpadov hadronov, ki vsebujejo kvark c in predstavljajo pomemben preizkus raznolikih scenarijev nove fizike.
Fajfer je imela in ima ključno vlogo pri razvoju teoretične fizike delcev v srednjeevropski regiji, s sodelavci pa je objavila več kot 150 znanstvenih člankov v uglednih revijah. V Ljubljani je ustanovila raziskovalno skupino za teorijo delcev, uvedla ustrezne vsebine v predmetnik na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani in s tem utemeljila to novo področje v slovenskem znanstvenem prostoru.
Blinčevo nagrado za vrhunske enkratne dosežke na področju fizike je prejel Tomaž Prosen, ki proučuje mehanizme in modele, ki razložijo pojav kvantnega kaosa in teorije slučajnih matrik v mnogodelčnih kvantnih sistemih. V zadnjem času pa se med drugim osredotoča na opis dinamike spinskih verig in kubitnih vezij z lokalno interakcijo. V teh vzorčnih sistemih so točne rešitve izjemno redke, so zapisali.
Prosen je nagrado prejel na osnovi treh znanstvenih člankov. Leta 2018 je v najuglednejši fizikalni reviji Physical Review Letters s sodelavcema predstavil t.i. samo-dualen brcan Isingov model, v katerem je moč spektralne korelacije oz. spektralni oblikovni faktor izračunati brez kakršnih koli predpostavk in pokazati ujemanje s teorijo slučajnih matrik. "To je redka ali morda sploh prva točna rešitev dinamičnih lastnosti mnogodelčnih kvantnih sistemov, ki jih lahko opišemo s teorijo naključnih matrik," so dodali. V reviji Physical Review X je leta 2018 objavil pomemben rezultat, ki omogoča točen izračun spektralnega oblikovnega faktorja v Floquet-Isingovih spinskih verigah oz. predstavlja demonstracijski mehanizem, ki razloži uspešnost teorije slučajnih matrik v interagirajočih kvantnih mnogodelčnih sistemih brez perturbacijskega parametra.
Leta 2019 pa je identificiral splošen razred kaotičnih mnogodelčnih sistemov. Takšne sisteme se da predstaviti kot kvantna vezja, ki jih lahko beremo v običajni časovni smeri ali v na slednjo pravokotni prostorski smeri. "Omenjeni članki so porodili plaz študij raziskovalcev z vsega sveta in bili do sedaj citirani že več kot 330-krat po podatkih baze Web of Science," so dodali v obrazložitvi.
Lev Vidmar pa je eden vodilnih mlajših raziskovalcev na področju teoretične fizike trdne snovi, so zapisali v obrazložitvi. Njegovo delo zajema tri širše problematike, in sicer visokotemperaturne superprevodnike, neravnovesno dinamiko kvantnih sistemov ter večdelčno lokalizacijo, termalizacijo ter statistične lastnosti večdelčnih kvantnih sistemov.
Med njegove najodmevnejše dosežke s prvega področja sodi članek, ki je izšel leta 2015 v reviji Nature Physics. Obravnava ultrahitro dinamiko v močno koreliranih superprevodnih kupratih in pokaže, da je moč primarni mehanizem relaksacije opisati z modelom, kjer močno vzbujeni nosilci naboja oddajo presežek energije spinskim fluktuacijam. Vidmar je soavtor 57 znanstvenih publikacij, tudi v vrhunskih mednarodnih revijah Nature Physics, Physical Review X in Physical Review X Quantum in Physical Review Letters.