STAznanost

Za raziskovalno-razvojne dejavnosti lani več sredstev

Ljubljana, 5. novembra - Bruto domači izdatki za raziskovalno-razvojne dejavnosti so bili lani z 1,2 milijarde evrov za osem odstotkov višji kot leta 2021. V izvajanje raziskovalno-razvojne dejavnosti je bilo lani vključenih 25.454 oseb oz. sedem oseb manj kot leto prej, so sporočili iz državnega statističnega urada.

Izdatki so se povečali v vseh sektorjih, v absolutnem znesku in relativno najbolj v državnem, in sicer za 38 milijonov evrov oz. za četrtino.

Največji del sredstev za izvajanje raziskovalno-razvojne dejavnosti je bil tudi lani porabljen v poslovnem sektorju, in sicer 846 milijonov evrov ali 70 odstotkov bruto domačih izdatkov za te dejavnosti ali 1,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP).

Sledili so državni sektor (16 odstotkov), visokošolski sektor (13 odstotkov) in zasebni nepridobitni sektor (manj kot en odstotek vseh za raziskovalno-razvojne dejavnosti porabljenih sredstev).

Izvajanje raziskovalno-razvojne dejavnosti so tudi v prejšnjem letu finančno najizdatneje podprle gospodarske družbe; ta sredstva so obsegala 530 milijonov evrov ali 44 odstotkov bruto domačih izdatkov za to dejavnost.

Država je jih je prispevala nekoliko več kot četrtino (26 odstotkov), tujina manj kot tretjino (29 odstotkov), visoko šolstvo 0,4 odstotka in zasebne nepridobitne organizacije 0,1 odstotka. To je tretje leto zapored, da je bil prispevek tujine v bruto domačih izdatkih višji, so zapisali na statističnem uradu.

Lani se je v primerjavi z letom prej struktura finančnih sredstev za raziskovalno-razvojno dejavnost zmanjšala pri gospodarskih družbah (za 23,3 milijona evrov ali za štiri odstotke) in v visokošolskem sektorju (za 1,3 milijona evrov ali za 22 odstotkov), povečala pa v zasebnem nepridobitnem sektorju (za 400.000 evrov ali za 74 odstotkov), pri virih iz tujine (za 67,1 milijona evrov ali za 23 odstotkov) in v državnem sektorju (za 42,3 milijona ali za 16 oddstotkov).

V izvajanje raziskovalno-razvojne dejavnosti je bilo lani vključenih 25.454 oseb. 67 odstotkov oz. 17.093 je bilo raziskovalcev, od tega jih je bilo v poslovnem sektorju 52 odstotkov, v državnem 16 odstotkov, v visokošolskem 30 odstotkov in v zasebnem nepridobitnem sektorju dva odstotka.

Skupna delovna obremenitev oseb se je v primerjavi z 2021 zmanjšala za en odstotek in je bila enakovredna delu 17.444 oseb s polnim delovnim časom.