Na posvetu razprave o letošnji ujmi in predstavitev atlasa naravnih nesreč

Na šestem trienalnem znanstvenem posvetu se bodo zbrali raziskovalci, strokovnjaki, državni in občinski sodelavci ter drugi, ki jih povezuje delovanje na področju naravnih nesreč. Namen posveta je analiza posameznih primerov in vrst naravnih nesreč, predstavitev najnovejših metod, spoznanj in načinov upravljanja na področju naravnih nesreč v Sloveniji, hkrati pa izmenjava izkušenj ter vzpostavitev novih in utrditev obstoječih strokovnih vezi, so sporočili z inštituta.

Glavni cilj je pregledati, kaj se je na področju naravnih nesreč dogajalo v preteklih treh letih. Tokratna nosilna tema je Kompleksne nesreče v spreminjajočem svetu. Kot je za STA dejal vodja Oddelka za naravne nesreče na Geografskem inštitutu Antona Melika ZRC SAZU in eden od organizatorjev Blaž Komac, bodo na posvetu predavali priznani strokovnjaki, ki bodo razpravljali o poplavnih dogodkih v letu 2023. "Dogodke bomo poskušali osvetliti z vidika različnih strok, od geologije, geografije, gozdarstva in drugih," je dejal. Med drugim bodo obravnavali primere pobočnih masnih premikov, nastalih zaradi ekstremnih padavin avgusta letos.

Na posvetu bodo predstavili tudi novo spletno aplikacijo Geografski atlas naravnih nesreč v Sloveniji (GANNS) s pregledom obsega naravnih nesreč na območju Slovenije. Omenjena zbirka obsega podatke o zgodovinskih naravnih nesrečah v Sloveniji ter podatke o nevarnosti za najpogostejše tipe naravnih nesreč.

Predstavili pa bodo tudi znanstvene dosežke na področju raziskav naravnih nesreč v Sloveniji. "V preteklem času v Sloveniji napredujemo na področju monitoringa zaznavanja. Eno od predavanj bo tako namenjen vremenskim razmeram kot sprožilnemu dejavniku padanja kamenja, dotaknili se bomo tudi sistema za napovedovanje in zgodnje opozarjanje v primeru proženja zemeljskih plazov - MASPREM, pozornost pa bomo namenili tudi področju delovanja snežnih plazov," je pojasnil. Strokovnjaki bodo na primer poskušali odgovoriti na vprašanje, kako se snežni plazovi odzivajo na aktualne spremembe podnebja, ter primerjali analize nesreč v snežnih plazovih v Sloveniji in v tujini.

Na predavanjih bodo obravnavali tudi vlogo javne gozdarske službe pri obvladovanju požara Goriški Kras in sanaciji v požaru poškodovanih gozdov, vlogo infrastrukturnih elementov obrambnega sistema Rupnikove linije na poplavno ogroženost prostora in se dotaknili stoletja poplav na Polhograjskem skozi pripovedi domačinov in lokalnih opisov.

Znanstveni posveti o naravnih nesrečah v Sloveniji na pobudo Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU in v soorganizaciji URSZR potekajo od leta 2008. Dogodek je poimenovan po Bojanu Ušeničniku (1942-2002), nestorju preventivnega delovanja na področju naravnih nesreč, uredniku revije Ujma in dolgoletnemu direktorju Uprave RS za zaščito in reševanje.