Mariborska filozofska fakulteta z vrsto izobraževanj na temo komuniciranja podnebne krize
Maribor, 10. novembra - Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru izvaja s sredstvi iz načrta za okrevanje in odpornost projekt na temo komuniciranja podnebne krize za uspešen prehod v zeleno družbo (ZELEN.KOM). V tem okviru so strokovnjaki z različnih področij razvili vrsto izobraževalnih modulov za širšo javnost, ki se lotevajo različnih praktičnih izzivov.
Maribor.
Novinarska konferenca s predstavitvijo projekta ZELEN.KOM na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru.
Foto: Andreja Seršen Dobaj/STA
Gre za prvi večji interdisciplinarni projekt več oddelkov mariborske filozofske fakultete. V njem sodeluje 47 raziskovalk in raziskovalcev z desetih oddelkov, od jezikoslovcev in literarnih zgodovinarjev do geologov, psihologov, sociologov in filozofov.
"Današnji podnebni diskurz je velikokrat zmeden, protisloven in kaotičen," je na današnji predstavitvi prvega leta izvajanja projekta povedala prodekanica fakultete in koordinatorica projekta Irena Stramljič Breznik.
Po njenih besedah je ZELEN.KOM priložnost, da se strokovno naslovi določena vprašanja in tako prispeva k ustreznejši osveščenosti javnosti. "Nenazadnje je prav v obdobju visokošolskega izobraževanja treba povečati zavedanje bodočih učiteljev o možnostih, ki jih imajo na področju ukrepanja za blaženje podnebne krize, ter razvijati pozitivna stališča in interes, da postanemo sami sprememba," je dodala.
Izobraževalni moduli so namenjeni različnim ciljnim skupinam, ne le študentom, in se bodo v letih 2024 in 2025 izvajali v pilotni obliki. Kasneje jih nameravajo vključiti v študijski program. "Rezultat projekta bodo nove vsebine visokošolskega kurikula, najrelevantnejši moduli pa bodo vključeni v sistem mikrodokazil v okviru vseživljenjskega izobraževanja," je pojasnila Stramljič Breznik.
Eden temeljnih ciljev projekta je po njenih besedah vzpostavljanje empatije do problematike podnebne krize. "Do česar smo empatični, do tega lažje spremenimo svoj odnos in s tem slabe prakse. Ne smemo se spraševati, kaj bodo za spremembe storili drugi, ampak kaj lahko naredimo sami," je poudarila.
Zaenkrat so pripravili 100 modulov. Med obravnavanimi temami so zimski turizem na Pohorju v novih razmerah, toplotni stres v urbanem okolju, komunikacija z okoljskimi dvomljivci, učenje za trajnostnost skozi knjigo in film, politično komuniciranje okoljske krize, učinkovitost okoljskih sporazumov in biodiverziteta kmetijsko intenzivnih pokrajin.
Eden najbolj interdisciplinarnih modulov je na temo vpliva dviga morske gladine kot posledice podnebnih sprememb, pri katerem sodelujejo geografi, sociologi, psihologi, filozofi, zgodovinarji, germanisti in anglisti.
Po besedah sodelujoče pri projektu Urške Potočnik Černe želijo ne le plastično predstavljati problemov, ampak tudi nakazovati možne rešitve ali vsaj nuditi podlage za iskanje teh rešitev na lokalni ravni.
"Osrednja ideja projekta je, kako vse, kar znanstveniki odkrijejo v zvezi s podnebno krizo, pripeljati do ljudi, in sicer z namenom, da bodo spremenili svoje obnašanje. To namreč ni preprosto," je dodala vsebinska sovodja projekta Alja Lipavic Oštir.
Anketa, ki so jo opravili ob začetku projekta, je namreč pokazala velik razkorak med prepričanjem o resnosti podnebne krize in dejanskim obnašanjem ljudi, še posebej ko gre za prakse, katerih spremembe terjajo več stroškov. Več kot 75 odstotkov anketiranih pa je povedalo, da si želi izobraževanj s tega področja.
Projekt ZELEN.KOM je eden od 23 pilotnih projektov, ki jih izvaja mariborska univerza v okviru načrta za okrevanje in odpornost, v skupni vrednosti 26 milijonov evrov. "Njihovi rezultati bodo podlaga za pripravo izhodišč za reformo slovenskega visokega šolstva za zelen in odporen prehod," je povedala prorektorica za študijsko dejavnost Mihaela Koletnik.