Medicina in zdravje

Pri komuniciranju občanske znanosti s širšo javnostjo ključnega pomena prevajanje znanstvenega jezika v poljuden jezik

Ljubljana, 13. novembra - Pri komuniciranju občanske znanosti s širšo javnostjo je ključnega pomena prevajanje znanstvenega jezika v poljuden jezik, kar sodelujočim v raziskavi omogoča, da niso odtujeni od raziskovalnega procesa in da se lažje poistovetijo z znanstvenimi ugotovitvami, je na današnji razpravi Univerze v Ljubljani (UL) poudarila raziskovalka Sarah Ahannach.

Ljubljana, Akademija za glasbo UL.
Gostujoče predavanje dr. Sarah Ahannach z naslovom Znanost in zdravje žensk.
Foto: Daniel Novakovič/STA



Na okrogli mizi o upoštevanju perspektive spola pri raziskovanju, vključevanju žensk na področja STEM, senzibilnem pristopu ter ustreznim komuniciranjem s širšo javnostjo, ki je danes v organizaciji UL potekala v prostorih Akademije za glasbo, je Ahannach spregovorila o načinu komunikacije, ki ji je omogočil aplicirati ugotovitve občanske znanosti na "poljuden kontekst".

Marca 2020 je s sodelavkami v okviru projekta ISALA objavila odprti poziv, s katerimi so nameravali najti 200 Belgijk, ki bi bile pripravljene v znanstvene namene posredovati mikrobiološke izvide njihovih vaginalnih, kožnih in urinalnih brisov.

Na odprti poziv pa se je odzvalo več kot 6000 žensk, od katerih jih je 4684 mikrobiološke podatke posredovalo s pomočjo vprašalnikov. Več kot 3000 jih je v raziskovalne namene tudi doniralo vzorce vaginalnih brisov. Te podatke in brise je raziskovalna ekipa pod vodstvom Ahannach uporabila za preslikavo vaginalnega mikrobioma žensk v Flandriji in identificirali več dejavnikov, ki vplivajo na intimno zdravje, je zapisano na spletni strani projekta ISALA.

Ahannach je poudarila tudi izjemno pomembnost grajenja zaupanja med raziskovalkami in ciljno javnostjo in kot primer slabe prakse izpostavila komuniciranje evropskih vlad v obdobju razvijanja cepiva proti covid-19 v času epidemije.

Svojo prvo veliko nagrado EU za občansko znanost je Ahannach prejela, ker je z "inovativnim pristopom do komunikacije s prostovoljkami uspela inovacije, angažiranost in ustvarjalnost pretvoriti v korist družbe". ISALA je namreč največji projekt občanske znanosti na svetu, ki preučuje ženske mikrobiome. Sicer pa je raziskovalka v laboratoriju za uporabno mikrobiologijo in biotehnologijo na Univerzi v Antwerpnu.

"V veliko pomoč pri raziskovanju nam je bila tudi univerzitetna služba za znanstveno komuniciranje," je še dodala Ahannach. Povezovalki dogodka profesorica ljubljanske filozofske fakultete Ksenija Vidmar Horvat in Tanja Kerševan s Fakultete za družbene vede UL sta se strinjali, da bi morali podobno službo vzpostaviti tudi na Univerzi v Ljubljani.

Občanska znanost (v angl. citizen science) po navedbah Mreže občanske znanosti v Sloveniji sicer predstavlja "koncept znanstvenoraziskovalnega dela, pri katerem so na različne načine, z različnih vidikov in v različnih oblikah v raziskave vključeni neprofesionalni raziskovalci".