Na dogodku FMF o prednostih in izzivih ERC projektov ter pomenu podpore strokovnih služb

Matematični fizik Tomaž Prosen s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze Ljubljani (FMF UL) je letos dobil že drugi ERC projekt za uveljavljene raziskovalce, ki je hkrati že 11. ERC projekt, ki ga izvajajo sodelavci omenjene fakultete.

Čeprav ERC projekt spremlja tudi velika odgovornost, si z njim raziskovalci predvsem "kupijo svobodo", kar je še posebej pomembno na področju temeljnih znanosti, je poudaril Prosen. Prijava drugega projekta je bila sicer zanj zaradi izkušenj s prvim veliko lažja, nevarnost pa je, "da boš pristal na enaki znanstveni trajektoriji" kot pri prvem projektu in ga želel nadaljevati, česar si ERC ne želi, je dejal Prosen.

Poudaril je, da je raziskovanje kreativen proces. "Proces ustvarjanja znanstvenika je podobno procesu umetnika, imamo samo dodatno omejitev - omejitev zakonov narave - po drugi strani pa potrebujemo kreativnost. Potrebujemo inspiracijo, nekaj, kar te poganja."

Po mnenju astrofizičarke Maruše Bradač, lanskoletne prejemnice ERC projekta, v katerem s pomočjo podatkov Vesoljskega teleskopa James Webb raziskuje prve zvezde in galaksije, raziskovalce žene predvsem radovednost. "Vsakič, ko dobimo nove podatke, je kot da bi odprl darilo za božič in tega se seveda zelo veseliš," je povedala.

ERC projekt se je sicer po njenih besedah začel "na visoki noti," zato so zelo zadovoljni. Tudi teleskop odlično deluje in vsak dan dobijo kaj novega. "Najbolj so nas presenetile ugotovitve, da je že na samem začetku vesolja ogromno svetlih, močnih, masivnih galaksij, česar nismo pričakovali. Sedaj se ukvarjamo s tem, kaj nam to pove za modele nastajanja samih galaksij." Prijavili pa so tudi že nov, ambiciozen projekt projekt, v katerem bodo, če bo odobren, raziskovali temno snov, s čimer se Bradač na nek način vrača h koreninam, je dejala.

Na dogodku je sodeloval tudi matematik Franc Forstnerič, ki je leta 2009 v literaturo uvedel nov razred kompleksnih mnogoterosti, tako imenovane Oka mnogoterosti, ki so osrednje v njegovem projektu ERC. Kot je pojasnil, so v ekipi ERC projekta trenutno trije, poleg njega še podoktorski raziskovalec in raziskovalec iz Švice. Poleg ERC projekta se trenutno posveča še dvema drugima projektoma, medtem ko denar iz ERC projekta uporablja bolj "konzervativno," je dejal.

Eden večjih izzivov, so se strinjali udeleženci današnjega dogodka, je iskanje ravnovesja med menedžeriranjem projekta in raziskovanjem. Pomembno je, da si "zgradiš piramido, ni treba, da si za vse sam", je poudaril Prosen. Ključna pa je tudi vloga podpornih strokovnih služb, kot je denimo služba za raziskovalno delo in projektna pisarna, v kateri deluje Barbara Dorić, ena od udeleženk današnje okrogle mize.

Kot je pojasnila Dorić, je namen njihove službe, da poiščejo raziskovalce z interesom za prijavo ERC projekta in jim pri tem pomagajo. "Veliko prijav prvič ni uspešnih, zato jih spodbudimo, da se prijave lotijo ponovno in jim pomagamo prebroditi administrativne tegobe." Tekom samega poteka ERC projekta pa je pomembna podpora ekip vseh fakultetnih strokovnih služb, ki skrbijo za vse od nabave novih instrumentov do zaposlovanja tujih raziskovalcev, je še izpostavila.

Z današnjim dogodkom so želeli po besedah dekana fakultete Janeza Bonče predstaviti raziskovalno delo dobitnikov in dobitnice ERC projektov na njihovi fakulteti, izpostaviti pomen znanosti v Sloveniji širše ter se znanstvenim novinarjev zahvaliti za njihovo delo. Kot je poudaril Bonča, je znanost po njegovem mnenju cepivo proti lažnim novicam in drugim neresnicam na spletu. "Če ljudi bolje spoznamo z dosežki znanosti, bodo bolj odporni proti 'neumnostim,' ki se širijo na spletu," je dodal.