Udeleženci dneva Aris za krepitev pogovorov med znanostjo in gospodarstvom

Drugi dan nacionalnega dogodka Dan Aris, ki ga organizira Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost RS (Aris), v ospredje postavlja sodelovanje med znanostjo in gospodarstvom. Direktorica Arisa Špela Stres je ob začetku današnjega dogajanja pozvala k vzpostavitvi storitev, ki povezujejo znanost in gospodarstvo.

Sodelovanje med obema sfera bi se lahko po njenem prepričanju izboljšalo z opolnomočenjem podpornega okolja. "Druga stvar, s katero lahko naredimo korak naprej pri povezovanju, je, da damo temu podpornemu okolju neko stabilnost. V tem smislu se mi zdi izjemno pomembno, da z agencijo Spirit dobro sodelujemo, zato da se različne vrste podpornih inštrumentov začnejo res vsebinsko povezovati med seboj," je dejala.

Prav tako bi se morali bolj osredotočati na tisto, kar res doprinese k dvigu dodane vrednosti v podjetjih, je poudarila.

Dobro sodelovanje z Arisom je pohvalil tudi v. d. direktorja Javne agencije Spirit Slovenija Rok Capl. Na agenciji z željo po večji povezanosti slovenskega inovacijskega ekosistema koordinirajo tudi proces za vzpostavitve RRI stičišča, ki bo osrednja nacionalna sodelovalna platforma slovenskih deležnikov na področju raziskav, razvoja in inovacij.

"Krepitev inovacijskega ekosistema je ključna za doseganje trajnostne rasti, konkurenčnosti ter premagovanje izzivov, s katerimi se soočajo slovensko gospodarstvo, industrija ter konec koncev tudi širša družba," je dejal Capl.

Sodelovanje med znanostjo in gospodarstvom v Sloveniji poteka ves čas na različne načine, vendar je bilo v preteklosti prepogosto odvisno od sodelovanja posameznikov na eni in drugi strani, je ocenil v. d. direktorja direktorata za znanost in inovacije na ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije Tomaž Boh. V kontekstu politike pa je bilo pri podpori tovrstnemu povezovanju premalo koordinacije.

Samo dobro delujoči ekosistem lahko pripomore k uspehu, vendar se je treba zavedati, da Slovenija to pot ne začenja z najboljšega položaja, saj sodi v evropsko skupino zmernih inovatork, je dejal sekretar strateškega sveta za gospodarstvo na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport Jernej Štromajer. "To pomeni, da smo v tretji jakostni skupini od štirih in do Premier divizije ali pa do Eura, če hočete, nas čaka še kar nekaj tekem in pa izboljšanja naših rezultatov," je ponazoril.

Današnji dogodek je ena izmed aktivnosti za povezovanje, ki se izvajajo v okviru ukrepov Načrta za okrevanje in odpornost. Slovenija za naložbe na področju raziskav, razvoja in inovacij predvideva okoli 100 milijonov evrov sredstev iz evropskega mehanizma za okrevanje in odpornost, je dejal direktor urada za okrevanje in odpornost na ministrstvu za finance Josip Mihalic.

Generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Vesna Nahtigal je na okrogli mizi kot pozitivno izpostavila zavedanje v Sloveniji, da je sodelovanje nujno. Zaskrbljujoče pa se ji zdi pomanjkanje kontinuitete, več pozornosti pa bi bilo treba nameniti bazičnim raziskavam.

Predstavnica Rektorske konference RS Klavdija Kutnar meni, da za boljšo povezanost znanosti in gospodarstva manjka predvsem pogovorov, pri čemer ni pomembno zgolj sodelovanje odločevalcev, ampak tudi tesnejše povezovanje dejanskih raziskovalcev in zaposlenih v gospodarstvu.

Glavni problem v pogovarjanju Kutnarjeva vidi v različnih motivacijah obeh sfer. Raziskovalce ne preganjata dobiček in čas, medtem ko sta slednja izjemnega pomena v gospodarstvu.

Predstavnik Koordinacije samostojnih neprofitnih raziskovalnih in infrastrukturnih zavodov Boštjan Zalar med razlogi za težave v pogovorih vidi v preteklih tekmovanjih institucij za financiranje in projekte. Država mora po njegovem mnenju izdelati nekakšen načrt sodelovanja. V Sloveniji se bo potrebovalo nekaj večjih projektov, preko katerih se bo spodbujalo sodelovanje.

Z vidika sodelovanja in pogovarjanja je vodja sektorja za spodbujanje podjetništva na Spiritu medtem ocenila, da v Sloveniji morda manjka malo poguma in samozavesti.

Soustanovitelj in direktor zagonskega podjetja ReCatalyst Matija Gatalo je pozval k izboljšanju pogojev za vstop raziskovalcev na podjetniško pot. Kot je dejal, se namreč sami soočajo s pomanjkanjem ustrezne raziskovalne infrastrukture v državi.