Dan slovenskega superračunalniškega omrežja posvečen povezovanju znanosti in gospodarstva
Ljubljana, 24. novembra - Mednarodni Dan slovenskega superračunalniškega omrežja, ki je prejšnji četrtek potekal v sklopu Arnesove letne konference Mreža znanja, je osvetlil pomembnost sodelovanja Slovenskega superračunalniškega omrežja SLING z različnimi raziskovalnimi področji in gospodarstvom. Predavatelji so izpostavili ključno vlogo mednarodnih sodelovanj in projektov.
Zbrane na dogodku je med drugimi nagovoril direktor javnega infrastrukturnega zavoda Arnes Marko Bonač, koordinator konzorcija SLING Samo Stanič z Univerze v Novi Gorici pa je v nadaljevanju predstavil delovanje konzorcija ter načrte za prihodnost. Konzorcij SLING že danes sicer omogoča slovenskim znanstvenikom kompetitivno sodelovanje v raziskavah na področjih, kot so fizika osnovnih delcev, astrofizika, fizika materialov in druga področja, kjer je velika računska moč ključna za izvedbo simulacij in analiz, so organizatorji zapisali v sporočilu za javnost.
Aktualno dogajanje na področju superračunalništva v Sloveniji in Evropi je udeležencem predstavila Barbara Krašovec z Instituta Jožef Stefan, govorci pa so ob tem osvetlili še možnosti dostopa do nacionalnih in evropskih superračunalniških kapacitet, s posebnim poudarkom na italijanskem superračunalniku EuroHPC Leonardo ter najzmogljivejšem evropskem superračunalniku EuroHPC Lumi na Finskem. Predstavili so tudi aktivnosti Nacionalnega kompetenčnega centra za superračunalništvo v okviru projekta EuroCC 2, s poudarkom na bogatem programu izobraževanj, sodelovanju z industrijo in drugimi projekti, kot so denimo digitalna inovacijska središča in centri odličnosti.
Posebno pozornost so govorci namenili centrom odličnosti na področju HPC, ki podpirajo prehod na eksaraven. Predstavili so tudi evropski center odličnosti za inženirske aplikacije Excellerat, center odličnosti EuroHPC za večskalno modeliranje MultiXscale, pridobljen s strani Kemijskega inštituta, center odličnosti za načrtovanje materialov na eksaskali MaX ter center odličnosti Plasma-PEPSC, katerega cilj je omogočiti znanstven preboj v znanosti o plazmi.
Štirje predavatelji so na konkretnih primerih iz industrije in raziskovanja ponazorili uporabnost superračunalniške infrastrukture, med drugim pri simulaciji ključnih toksinov iz kačjega strupa in pri genovskih raziskavah. Kot so še zapisali, je bila zanimiva tudi predstavitev nevronske mreže HIDRA2 za napovedovanje dinamike morske gladine, ki v natančnosti prekaša najboljše fizikalne numerične modele.
V sklopu dogodka sta potekali tudi dve delavnici v sodelovanju s Fakulteto za računalništvo in informatiko ter Fakulteto za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, ki sta udeležencem omogočili osnovno razumevanje delovanja superračunalnikov in vzporednega računanja, so še sporočili organizatorji.