Na simpoziju predstavili nove tehnike in pristope k zdravljenju hrbteničnih bolezni

Kot so sporočili iz Vertebrološkega združenja Slovenije, zadnji statistični podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) kažejo, da so tako kronične kot akutne bolečine v hrbtenici eden najpogostejših razlogov za odprte bolniške staleže v Sloveniji, z njimi pa se vsaj enkrat v življenju sreča kar 70 odstotkov ljudi. Kljub temu je osveščanja o preventivnih ukrepih in lajšanju bolečin malo, zaradi česar se bolniki pogosto znajdejo v težki situaciji.

Prav tako je področje jugovzhodne Evrope pri sodelovanju z industrijo politično in družbeno omejeno, zaradi česar se Slovenija v smislu tehnološke podpore ne more primerjati z razvitim zahodom. "Namen simpozija je pridobitev znanja in napotkov za izboljšavo kvalitete življenja in varnosti zdravljenja pacientov," je povedal strokovni vodja simpozija Miha Vodičar, predstojnik Ortopedske klinike v Ljubljani in vodja oddelka za kirurgijo hrbtenice. "Če bo vsak kirurg s tega simpozija odnesel eno stvar in jo implementiral v svojo klinično prakso, bodo s tem največ pridobili bolniki."

Med novimi tehnikami je bil na simpoziju poseben poudarek na izjemni učinkovitosti, varnosti in natančnosti robotske kirurgije, o kateri sta spregovorila Alexandru Thiery iz Romunije in Yunus Uysal iz Turčije. Predstavila sta robota za uvajanje vijakov v hrbtenico, njegove prednosti in slabosti.

Ugledna strokovnjaka na področju tumorjev hrbtenice Aron Lazary iz Budimpešte in Ufuk Aydinli iz Istanbula sta predstavila najnovejše trende in raziskave na področju zdravljenja primarnih kostnih tumorjev hrbtenice in medenice, z nasveti pa sta sodelovala tudi pri predstavitvah primerov pacientov s težkimi redkimi boleznimi.

Na simpoziju je bila predstavljena tudi nova metoda operacije XLIF, ki jo v sklopu posodabljanja uvajajo v klinično prakso na Ortopedski kliniki v ljubljanskem UKC. Z omenjeno metodo, pri bolnikih s kronično mehanično bolečino v križu, dolgo operacijo z obsežno krvavitvijo nadomestijo s kratko operacijo brez izgube krvi. To v praksi pomeni manj invaziven poseg in krajši čas rehabilitacije.

Miklos Tunyogi-Csapo je predstavil protokol varnostnega izboljševanja zdravljenja skolioz pri otrocih, ki ga uvaja v Nacionalnem centru za zdravljenje hrbtenice v Budimpešti. Oguz Karaeminoglu iz Istanbula in skupina iz Zagreba pod vodstvom Perovića pa so predstavili endoskopsko kirurgijo hrbtenice in njeno umestitev v klinično prakso.

Miha Vodičar je predstavil primer pacientke, pri kateri so odstranili ponovitev agresivnega kostnega tumorja v vretencu in pri tem prvič uporabili feromagnetno navigacijo, ki jo je razvilo slovensko podjetje Ekliptik. S tem je odstranitev tumorja, ki je s prostim očesom neviden, ker je praktično identičen normalni kosti, preciznejša od predhodnih tehnik in se tumor tudi precej redkeje ponovi.

Četudi se vložek v operativno tehnologijo za hrbtenično kirurgijo zdi veliko breme za sodelujoče države, je izobraževanje in sprejemanje ukrepov, ki bodo bolnikom zagotavljali izboljšanje oskrbe in dodatno varnost, nujno, so izpostavili v združenju.

Alexandru Thiery je ob tem predstavil še vzpodbuden primer, kjer so s pomočjo evropskih sredstev v celoti uspeli moderno opremiti bolnišnice s tehnološko opremo, ki omogoča uporabo računalniških navigacij in robotske kirurgije. S tem so se približali potrebam pacientov, izboljšali kakovost njihovega življenja in zagotovili večjo varnost zdravljenja.

Večji poudarek na preventivi, informiranju ter bolj učinkovitih posegih bi po navedbah združenja za državo in delodajalce pomenil tudi zmanjšanje bolniških odsotnosti. "Po statistiki traja bolnišnična odsotnost zaradi težav v hrbtenici 25 dni letno. Če bi bil vsak od teh pacientov bolniško odsoten le en dan manj, bi delodajalci in zdravstvena blagajna skupaj prihranili več kot 1,5 milijona evrov," so še zapisali v združenju.