Raziskovalec Niels Van Quaquebeke za STA: Ljudi lahko upravičeno skrbi vpliv umetne inteligence na delovna mesta

Uporaba umetne inteligence v poslovnem svetu ni nekaj novega, je pa ta s pojavom velikih jezikovnih modelov, kot je ChatGPT, pristala bistveno bolj v ospredju. "Podjetja so začela razumeti, da ni to zgolj neka tehnična strojna oprema, ki deluje v ozadju," je dejal Van Quaquebeke s hamburške univerze Kühne Logistics, ki se je prejšnji teden kot gostujoči predavatelj mudil na ljubljanski ekonomski fakulteti.

Prve raziskave s področja uporabe tovrstnih orodij so po besedah Van Quaquebekeja dale zelo zanimive rezultate. Izpostavil je raziskavo ameriških univerz Harvard in MIT, v katerem so nekateri svetovalci iz svetovalnih podjetij pri svojih dnevnih službenih opravilih uporabljali ChatGPT. Ti so v enem dnevu opravili za 12 odstotkov več opravil, bili za 25 odstotkov hitrejši, boljša pa je bila tudi kakovost njihovih izdelkov v primerjavi s skupino, ki pri svojem delu ni uporabljala ChatGPT, je Van Quaquebeke povzel ugotovitve raziskave.

"Neverjetno je, česa so ta orodja zmožna. Pri tem je treba upoštevati, da gre za tehnologijo, ki je dostopna širši javnosti. Vsa ta podjetja imajo naprednejše tehnologije, ki jih še niso predstavile javnosti," je poudaril.

Z razmahom tovrstnih orodij so se med delom svetovne javnosti pojavile skrbi, da bi lahko umetna inteligenca nadomestila nekatera delovna mesta. Mednarodna organizacije dela (ILO), ki deluje v okviru Združenih narodov (ZN), je v avgusta objavljeni raziskavi sicer ugotavljala, da bo generativna umetna inteligenca bolj verjetno dopolnjevala obstoječa delovna mesta in ne uničevala.

Van Quaquebeke ni tako optimističen. "Mislim, da so ljudje upravičeno zaskrbljeni zaradi te tehnologije," je ocenil. Izpostavil je vzporednice, ki so jih ljudje potegnili med umetno inteligenco ter parnim strojem in elektriko, ko so se prav tako pojavile skrbi glede delovnih mest.

Vendar je več ljudi, s katerimi je govoril Van Quaquebeke, mnenja, da je situacija zdaj drugačna. Ni namreč neke jasne vizije o vlogi ljudi v takšnem okolju. "V preteklosti smo imeli druge sposobnosti, v katerih smo bili boljši od tehnologije, recimo ustvarjalnost in razmišljanje. Zdaj pa ustvarjamo tehnologijo, ki je lahko boljša od nas tudi na teh področjih," je pojasnil.

Prepričan je, da bo obstajalo nekakšno prehodno obdobje, ko nam bo generativna umetna inteligenca sicer res bolj v podporo, sčasoma pa bi lahko veliko delovnih mest ta tehnologija prevzela. Med takšnimi poklici je izpostavil novinarstvo, ki se bo moralo posledično bistveno več osredotočati na mnenjske in poglobljene raziskovalne prispevke.

Po mnenju Van Quaquebekeja bodo zaradi umetne inteligence posebej na udaru tudi zaposleni v svetovalnih podjetjih, kot sta McKinsey in Boston Consulting. Ta podjetja ne bodo več potrebovala velikega števila ljudi za pregledovanje dokumentov, zmanjšala se bo tudi potreba po strateških svetovalcih.

"Če daš umetni inteligenci ustrezne podatke, lahko bistveno bolje izvede napovedno analitiko. Morda še ne danes, lahko pa že v zelo bližnji prihodnosti," je prepričan. Tudi ostala podjetja ne bodo več potrebovala svetovalcev za pripravo svojih poslovnih strategij.

Potencialno bi lahko po mnenju sogovornika v podjetjih izginil srednji vodstveni kader. Po eni strani obstaja prepričanje, da je za dobro vodenje potreben človeški stik, a kot izpostavlja Van Quaquebeke, lahko umetna inteligenca s spodbudnimi besedami nudi bistveno več motivacije kot nek nadrejeni, ki se z zaposlenimi pogovarja enkrat na pol leta.

"Predstavljajte si umetno inteligenco, ki je stalno na vašem računalniku in vam pove, da je bil oddani izdelek odličen. To med zaposlenimi okrepi občutek kompetentnosti," je pojasnil in situacijo primerjal s prejemom všečkov na družbenih omrežjih. "Vsi vemo, da imamo radi to dozo dopamina," je dejal.

Pri tem se odpira tudi vprašanje psihološkega vpliva umetne inteligence na ljudi. Posameznik se mora v življenju soočiti z izzivi in nasprotnimi mnenji, da lahko doseže čustveno rast, je pojasnil sogovornik.

"V kolikor bomo stalno v stiku z umetno inteligenco, ki se prilagaja nam in je pretežno pozitivna v komunikaciji, ter obenem vemo, da se z njo nima bistvenega pomena prepirati, kaj to pomeni za vas in vašo rast," se sprašuje Van Quaquebeke.

Ker bi zaradi umetne inteligence lahko veliko ljudi izgubilo delovna mesta, se moramo po mnenju raziskovalca zavedati, da pri tem ne gre samo za gospodarski problem, ampak za družbeni oz. civilizacijski. Manj zaposlenih pomeni, manj prihodkov države iz naslova dohodnina, kar posledično predstavlja manj denarja za socialno blagajno. Brezposelnost prav tako slabo vpliva na psihično zdravje ljudi.

Van Quaquebeke zato za prihodnost vidi tri verjetne scenarije. V prvem si predstavlja vzpon nekakšnega naturalističnega gibanja, v katerem se bodo ljudje umaknili stran od tehnologije, predvsem umetne inteligence. V drugem vidi družbo, ki jo bo zelo učinkovito vodila umetna inteligenca, življenje ljudi pa se bo - tako kot v rimskih časih - vrtelo okoli kruha in iger.

V tretjem in po mnenju sogovornika tudi najbolj optimističnem scenariju bi tehnologija delala v prid ljudem, da bi ti imeli korist od virov, brez da bi morali delati. "Ne gre za to, da pridobiš znanje in tako naprej, ampak za to, da se spodbuja človeške lastnosti, kot so sočutje, skrb za skupnost in umetnost," je dejal.

Slednji je za raziskovalca tudi najmanj uresničljiv scenarij, saj bi bila za to potrebna revolucija, v kateri bi se moralo popolnoma na novo vzpostaviti institucije, kot je šolski sistem.

Več držav se v tem času posveča poskusom regulacije umetne inteligence. Van Quaquebeke se strinja, da bi morala biti tehnologija regulirana, je pa precej skeptičen, da je to v praksi izvedljivo.

Ob tem je potegnil vzporednice med umetno inteligenco in jedrsko energijo. Po pojavu jedrske tehnologije so se kmalu pojavile mednarodne zaveze glede uporabe jedrske energije in orožja. Vendar je bila to tehnologija, ki je bila dostopna samo manjšemu številu držav. Umetna inteligenca pa je lahko dostopna in jo lahko uporabljajo posamezniki na domačih računalnikih.

Strah pred jedrskim orožjem je po bombandiranju Hirošime in Nagasakija nekoliko povezal svet. Pri umetni inteligenci tovrstnega dogodka še nismo imeli. "Težava je v tem, da v kolikor bomo imeli tak dogodek z umetno inteligenco, da bo prepozno, ker ne bo lokaliziran in se bo razširil. Zato sem skeptičen, da bi jo lahko regulirali," je pojasnil.