Stroka o UI: Vprašanje vpliva na trg dela

Umetna inteligenca ni nujno problem, je tudi rešitev v luči upadanja števila delovno aktivnih ljudi zaradi demografskih trendov, je za STA ocenil profesor managementa in organizacije na ljubljanski ekonomski fakulteti Robert Kaše.

Vpliv na delovna mesta bo različen

Bo pa umetna inteligenca po njegovih besedah različno vplivala na različne kategorije na trgu dela, pri nekaterih bo več vpliva, pri drugih pa manj. Z vidika vpliva umetne inteligence trenutno vidi tri segmente delovnih mest.

"Prvi segment bodo tista delovna mesta ali pa poklici, kjer povpraševanje generalno narašča in pa kjer se ne bo veliko spremenilo, kar se tiče samega dela," je pojasnil Kaše in izpostavil kadre v zdravstvenem varstvu.

Drugi segment predstavljajo poklici, kjer bo več sprememb pri delovnem procesu, povpraševanje po kadrih pa ne bo bistveno upadlo. Na drugi strani pa bo segment trga dela, kjer bo manj povpraševanja po delavcih, spremembe v samem delu pa ne bodo tako velike.

Med delovnimi mesti, kjer bi se lahko način dela potencialno precej spremenil, je Kaše izpostavil učitelje in novinarje, vendar meni, da bi bilo težko govoriti o tem, da bodo ta delovna mesta posledično ogrožena.

Manj povpraševanja pa bi bilo lahko po kadrih v elektronski prodaji ali podpori poslovanju. "Tu se zelo veliko stvari dejansko da avtomatizirati in bo veliko več delovnih mest prevzela umetna inteligenca," je dejal.

Da bo umetna inteligenca bistveno pripomogla k avtomatizaciji in optimizaciji delovnih mest, je prepričana tudi raziskovalka v laboratoriju za umetno inteligenco na ljubljanski fakulteti za računalništvo in informatiko Vida Groznik.

"Menim, da ne smemo govoriti o grožnjah za delovna mesta, saj vsaka nova tehnologija vpliva na delovna mesta in jih spreminja. Tako kot se je to zgodilo na primer z izumom kolesa, električne žarnice, tekočim trakom, računalnikom ...," je pojasnila za STA.

Umetna inteligenca bo po njenem prepričanju spodbudila prestrukturiranje obstoječih delovnih mest, ki bodo zahtevala nove veščine in kompetence, kot posledico pa vidi dvig produktivnosti delavcev.

Po mnenju Groznik je trenutna naloga podjetij in države, da se pripravijo na prihodnje spremembe in zagotovijo ustrezne ukrepe za podporo delavcem in podjetjem pri prilagajanju na novo obdobje umetne inteligence.

Na vprašanje, kateri poklici so zaradi umetne inteligence najbolj in najmanj ogroženi, po mnenju raziskovalke ni enostavnega in enoznačnega odgovora, saj je to odvisno od različnih dejavnikov. Med najpomembnejšimi dejavniki izpostavlja sposobnost učenja in prilagajanja delavcev.

"Med poklici, ki so postali s prihodom generativne umetne inteligence najbolj ogroženi, so tisti, ki se ukvarjajo s pisanjem raznoraznih besedil (marketing, oglaševanje, tehnično pisanje, administrativna dela), pravni poklici (odvetniški pomočniki), grafični oblikovalci, agenti za podporo strankam ter poklici, ki vključujejo rutinske in ponavljajoče naloge, ki jih je lažje avtomatizirati s pomočjo umetne inteligence," je naštela.

Med najmanj ogroženimi pa vidi poklice, ki potrebujejo veliko mero kritičnega razmišljanja, empatije, sočutja, ustvarjalnosti, sodelovanja in reševanja izzivov, kot so raziskovalci, zdravniki, socialni delavci, arhitekti in umetniki. "Sama sem tudi mnenja, da umetna inteligenca ne bo mogla nadomestiti učiteljev," je poudarila.

Med poklici, ki jih umetna inteligenca ne bo ogrozila, so po njeni oceni tudi programerji. "Res je, da orodja, kot je ChatGPT, lahko spišejo programsko kodo in s tem zmanjša potrebo po ročnem kodiranju, a še vedno potrebujemo programerje, ki kodo pregledajo, popravijo, izboljšajo in prilagodijo za njihovo uporabo. Brez znanja programiranja tega ne moremo narediti," je navedla.

Za nekatere so skrbi upravičene

Nemški raziskovalec in psiholog Niels Van Quaquebeke, ki raziskovalno sodeluje z Ekonomsko fakulteto Univerze v Ljubljani, je bil medtem v pogovoru za STA precej manj optimističen. "Mislim, da so ljudje upravičeno zaskrbljeni zaradi te tehnologije," je dejal.

Izpostavil je vzporednice, ki so jih ljudje potegnili med umetno inteligenco ter parnim strojem in elektriko, ko so se prav tako pojavile skrbi glede delovnih mest. "V preteklosti smo imeli druge sposobnosti, v katerih smo bili boljši od tehnologije, recimo ustvarjalnost in razmišljanje. Zdaj pa ustvarjamo tehnologijo, ki je lahko boljša od nas tudi na teh področjih," je pojasnil.

Tako Kaše kot Van Quaquebeke sta sicer predstavila nedavno raziskavo, v katero so nekaterim zaposlenim v svetovalnih podjetjih za pomoč pri delu namenili orodje ChatGPT. Tisti zaposleni, ki so pri delu uporabljali orodje, so bili hitrejši, bolj produktivni, njihovi izdelki pa so bili ocenjeni kot bolj kakovostni, sta pojasnila.

V Sloveniji zaenkrat še vedno pomanjkanje IT-kadrov

V podjetju Manpower trenutno v Sloveniji ne beležijo posebnih zahtev delodajalcev glede potrebe po kadrih, ki obvladajo orodja umetne inteligence. Večinoma se ta orodja uporabljajo v tehnoloških podjetjih, marketingu in IT sektorju, so pojasnili za STA.

V podjetju ob tem ne beležijo upada povpraševanja po kadrih, ampak prej pomanjkanje kandidatov za t. i. poklice prihodnosti, ki so tesno povezani z umetno inteligenco.

"V IT oddelku skupine Manpower zaznavamo povečano povpraševanje po strokovnjakih za strojno učenje, kjer so zaželene izkušnje na področju razvoja umetne inteligence in uporabe orodij generativne umetne inteligence. Ta trend je zelo pozitiven, vendar primanjkuje kandidatov s potrebnimi znanji in izkušnjami," še poudarjajo.