STAznanost

Griša Močnik: Omemba fosilnih goriv v končnem dogovoru COP28 še ne bo ustavila njihove rabe

Dubaj, 13. decembra - Omemba fosilnih goriv v zaključnem dokumentu o globalnem pregledu stanja še ne bo ustavila njihove rabe, je o današnjem izidu podnebne konference v Dubaju (COP28) za STA dejal fizik in vodja Centra za raziskave atmosfere na novogoriški univerzi Griša Močnik. Potrebni so radikalni ukrepi na nacionalni in ravni EU, je prepričan.

Po besedah Močnika dejstvo, da naj bi bila dvakratna omemba fosilnih goriv v danes potrjenem 21-stranskem dokumentu revolucionarna, več pove o procesu pogajanj kot o ambicioznosti vsebine.

"Kot bi gasilci na dvotedenskem srečanju omenili požar samo v dveh stavkih," je ponazoril in kritiko uperil tudi v po njegovem mnenju za "globoko nedemokratičen" pogajalski proces, ki ob sprejemanju dogovora zahteva konsenz vseh. Drugi sporazumi, doseženi pod okriljem ZN, namreč kažejo, da se da doseči ambicioznejše sporazume na drugačne načine.

Z zadovoljstvom pa gleda na zavezo gleda konca subvencij fosilnih goriv. "Subvencije so ogromne, veliko večje kot vlaganja v obnovljive vire energije. Če bodo ta sredstva pravilno preusmerjena, bo prehod na obnovljivo energijo veliko hitrejši," je ocenil.

Ob tem je spomnil, da prepoved subvencij fosilnih goriv vsebuje tudi nov slovenski podnebni zakon, kar je po njegovem "korak v pravo smer". Po njegovih besedah je treba prepovedati vse investicije, ki povečujejo porabo fosilnih goriv.

O vključitvi tako imenovanih "prehodnih goriv" v zaključni dogovor pa je izpostavil, da gre za "apologetski argument, kako nadaljevati z uporabo fosilnih goriv". "Znanost je jasna - nobena investicija v fosilna goriva ni sklada s ciljem omejitve globalnega segrevanja na 1,5 stopinje Celzij," je opozoril.

Čeprav deli razočaranje z otoškimi državami, pa hkrati opozarja, da takšni rezultati "na žalost takšni rezultati niso nepričakovani". Organizacija podnebne konference v državi, ki namerava močno razširiti črpanje nafte in plina, ter pod predsedovanjem direktorja nacionalne naftne družbe, namreč po njegovih besedah ne more pripomoči k uspehu pogajanj. Podobna zgodba bo tudi prihodnje leto, ko bo podnebni vrh gostil Azerbajdžan, čigar gospodarstvo prav tako temelji na izvozu nafte.

Močnika je zmotila tudi udeležba naftnih lobistov, ki "presega meje verjetnega". "Konflikti interesov so jasni, proces je pokvarjen. Zato je potreben nov mehanizem, ki konsenz ustvarja in ki ne temelji na vetu. Veto uničuje ambicioznost in je nedemokratičen," je poudaril sogovornik.

Zavlačevanje proizvajalk fosilnih goriv in zamujene priložnosti se bodo po njegovih besedah odrazili v tem, da bodo morali biti v prihodnje sprejeti ukrepi vedno bolj radikalni. "Poskrbeti moramo, da to ne bo na rameni revnih, pač pa da bodo prehod od fosilnih goriv plačali tisti, ki ga lahko," je sklenil in ob tem namignil na odstotek najbogatejših, ki izpusti v zrak toliko ogljikovega dioksida kot 60 odstotkov najrevnejših prebivalcev sveta.