Na Kemijskem inštitutu predstavili knjigo na presečišču znanosti in umetnosti

Kot so zapisali na KI se je s knjigo končno uresničila zamisel direktorja inštituta Gregorja Anderluha in kiparja Jirija Kočice, ki sta več let razmišljala o izidu publikacije na temo presečišč znanosti in umetnosti. Knjiga obsega zelo širok nabor tekstov - od takih, ki širše zastavljajo samo temo, do tistih, ki se usmerijo v nek določen problem. Gre za verjetno prov knjigo "te vrste pri nas," ob tem poudarjajo na KI.

Med avtorji so mnogi v Sloveniji in svetu uveljavljeni umetniki, ki se ukvarjajo z znanostjo ali pa se njihovo delo dotika znanstvenih področij. Kar štirje - Polona Tratnik, Špela Petrič, Marko Peljhan in Zoran Srdić Janežič - so bili posebej omenjeni oziroma nagrajeni v sklopu festivala Ars electronica v Linzu. Med njimi na KI še posebej izpostavljajo Polono Tratnik kot eno od pionirk bioumetnosti v svetovnem merilu. V podobno kategorijo začetnikov dela na področju med umetnostjo in znanostjo spada tudi Marko Peljhan, ki se osredotoča na raziskave komunikacije, migracij itn.

Prav tako se z deli na presečišču znanosti in umetnosti ukvarjajo avtorji, delujoči na področju novih medijev, ki vključujejo računalniške, algoritemske, glasbene ali biorobotske eksperimente. Med njimi so Aleš Vavpotič, Tilen Žbona in Jože Slaček, ki je ob svojem umetniškem delovanju ves čas sodeloval tudi pri organizaciji različnih dogodkov in festivalov, med drugimi tudi enega prvih poskusov te vrste - Mariborski festival računalniških umetnosti.

Med avtorji je tudi Vojko Pogačar, ki je dolga leta poučeval na mariborski univerzi in v svoje umetniške projekte med prvimi vpeljeval visokotehnološke postopke, hkrati pa je v povsem znanstvenem okolju raziskoval barve in barvno teorijo. Z barvno teorijo se ukvarja tudi Peter Ciuha, vendar v svojem prispevku obravnava barve skupaj z glasbo ter kaže na podobne vzorce v valovanju. Besedilo, ki razpira tradicionalna pojmovanja umetnosti skozi nevroznanost, je prispevala v tujini zelo uspešna Uršula Berlot Pompe, v tujini zelo uspešna avtorica Eva Petrič, pa se v prispevku dotika znanosti predvsem preko psihologije ter preizpraševanja vzorcev in etičnih izhodišč. Na podoben način k znanosti pristopa tudi Jiri Kočica, sicer urednik knjige.

Mnogi avtorji s področja umetnosti imajo za sabo družboslovne in humanistične šole ali pa so se specializirali na področjih, ki so že v izhodiščih izrazito interdisciplinarno usmerjeni. V knjigi so s prispevki vključeni tudi naravoslovno izobraženi znanstveniki, ki se ukvarjajo z umetnostjo - nekateri zelo profesionalno, kot sta doktorica biomedicine Špela Petrič in Marin Berovič, ki je bil med drugim profesor za tehnologijo na umetniški akademiji.

Druge pa interdisciplinarnost zanima iz bolj osebnega zornega kota. Tako Franc Solina, ki prihaja s področja računalniških znanosti, sodeluje kot profesor za interdisciplinarni študij v polju novomedijskih umetnosti. Jure Zupan, Peter Maček in Jadran Lenarčič, ki se ukvarjajo z relativno klasičnimi oblikami kiparstva oz. slikarstva, pa v svojih prispevkih premišljujejo različne vidike vmesnih, podobnih procesov, ki se jih lotevata tako znanost kot umetnost. Prispevek, ki poglobi razmišljanje o rabi materialov na področju umetnosti, je pripravila Vilma Ducman, v umetniškem smislu dolgoletna sodelavka v mnogih projektih kiparja Kočice. Zadnji prispevek v knjigi, neke vrste zaključno besedo, pa je napisal raziskovalec KI Matej Huš, ki ga ta fenomen prav tako zanima, vendar se z umetnostjo (zaenkrat) ne ukvarja aktivno.

V knjigi, ki jo je založil in izdal KI, so ob tekstih tudi izvrstne reprodukcije del. Ključne zasluge za izid knjige ima njen izvršni urednik Marjan Žiberna, za vizualno podobo pa je poskrbel Jure Legac, so še zapisali na KI.

Knjiga je v celoti na voljo na povezavi sta.si/qnTDkV.