Občanska znanost mora spoštovati standarde znanstvenega raziskovanja in biti financirana

Posvet je potekal v organizaciji Javne agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost RS (Aris), njena direktorica Špela Stres pa je uvodoma dejala, da občanska znanost omogoča vključenost splošne družbe v znanstvenoraziskovalni proces, s tem pa se dviguje tudi nivo produktivnosti družbe. Poudarila je, da mora biti občanska znanost zato tudi primerno financirana.

V Sloveniji je že več odprtih raziskovalnih platform, ta infrastruktura je po oceni direktorja Centralne tehniške knjižnice Univerze v Ljubljani Mira Pušnika že zelo razvita, a je trenutno še razpršena po različnih spletnih portalih. V knjižnici se trudijo te zadeve vključiti v mrežo občanske znanosti v Sloveniji na spletnem naslovu citizenscience.si.

Tit Neubauer z ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije je povedal, da se je v Sloveniji občanska znanost razvila od spodaj navzgor, saj da so jo na ministrstvu začeli prepoznavati šele nedavno. Neubauer se nadeja, da se bo področje občanske znanost še bolj razširilo, ko bodo zanj na ministrstvu zagotovili še finančne instrumente.

Občanska znanost namreč mora temeljiti na čim manj prostovoljnega dela, je poudarila ambasadorka občanske znanosti v sklopu evropskega projekta za občansko znanost Zarja Muršič. Pojasnila je, da mora tovrstna znanost imeti standarde znanstvenoraziskovalnega dela in biti zanesljiva, kar bi zagotavljale znanstvene institucije. Občanske znanstvenike je po njenih besedah v znanost možno vključevati z zbiranjem podatkov, lahko pa tudi soustvarjajo znanost na način, da sodelujejo pri raziskovalnem vprašanju, pri analizi in interpretaciji podatkov.

Na Institutu Jožef Stefan (IJS) so h konceptu občanske znanosti pristopili že pred desetimi leti, po besedah Davida Kocmana iz odseka za znanosti o okolju IJS "malce naivno". Predstavljali so si namreč, da bodo nove nizkocenovne senzorje razdelili med ljudi in tako prišli do kopice uporabnih podatkov. Ugotovili so, da to ni tako enostavno, saj imajo profesionalni raziskovalci drugačna pričakovanja od prostovoljnih udeležencev in ljubiteljskih raziskovalcev. Iz te izkušnje so potegnili nauk, da je komunikacija ključna, zato so se na IJS usmerili v to, da skušajo občanske znanstvenike z namenskimi delavnicami vključiti v vse faze raziskovanja.

Nacionalni inštitut za biologijo je občanske znanstvenike vključil v svojo raziskavo onesnaženja z odpadki in mikroplastiko, je dejala njegova znanstvena sodelavka Mateja Grego. Naslonili so se predvsem na učence in dijake, pri čemer so prilagodili predmet raziskovanja na način, da je bil zanje obvladljiv. Namesto, da bi odpadke razvrščali v 200 in več kategorij, so jih razvrščali le do 25 kategorij, je ponazorila Grego.

Maša Zupančič, ki na inštitutu za biologijo spremlja stanje voda s pomočjo občanske znanosti, pa je opozorila na etični vidik uporabe tega pristopa. Na občanske raziskovalce se namreč opirajo pri onesnaženosti voda, pri čemer so bakterije na površju voda nemalokrat strupene. Kot je pojasnila, še niso vzpostavili protokola, kako občanske znanstvenike primerno zaščititi in jih usposobiti, da vzorce zajemajo v skladu z znanstveno metodologijo.

Vključitev občanske znanost v metode raziskovanja akademske skupnosti kot ključno razume tudi vodja sektorja za raziskovalne projekte na Arisu Nika Razpotnik Visković. Dodala je, da na Arisu politiko financiranja tega še oblikujejo, izhajajo pa iz ideje, da bi občansko znanost spodbujali s pilotnimi projekti, ki bi bili tudi nekoliko višje financirani. Razpis bo po njenih besedah odprt za vse teme, a se na Arisu zavedajo, da so nekatere bolj atraktivne za občansko znanost.

Na Arisu morajo še opredeliti, kaj so osnovni elementi občanske znanosti in katere njene vidike bodo na razpisih ocenjevali. Za namen financiranja občanske znanosti je sicer med leti 2023 in 2030 na voljo dva milijona evrov, je dejala Razpotnik Visković.