Začel se je 8. simpozij slovenskih raziskovalcev v tujini

V nagovoru je Papič omenil tudi reorganizacijo ministrstva ter Agencije RS za raziskovalno dejavnost. Glavna razlika je v tem, da ima nova agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost (Aris) nov razvojno-inovacijski steber financiranja raziskovalne dejavnosti, je poudaril. Za dvig produktivnosti in predvsem dodane vrednosti po ministrovem mnenju niso ključna le finančna sredstva, temveč tudi uspešen prenos akademskega znanja v gospodarstvo in širšo družbo in s tem namenom je ustanovljena agencija.

Opozoril je, da je v načrtu še dodaten dvig sredstev za znanost. V zakonu o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti je zapisano, da morajo sredstva doseči en odstotek BDP. V pripravi je novela zakona, v katero želijo po Papičevih besedah zapisati, da bo ta odstotek znašal 1,25 odstotka BDP. Kot je spomnil, enako želijo tudi z novim zakonom o visokem šolstvu dvigniti obseg financiranja s sedanjih 0,6 odstotka BDP na 1,5 odstotka.

Z novimi evropskimi sredstvi na ministrstvu po njegovih besedah odpirajo nove vsebinske razpise. "V naslednjem letu bo izšel poskusni razpis t.i. slovenski ERC za pet let v vrednosti milijona evrov in bo namenjen za uveljavljene raziskovalce, ki so pripravljeni priti nazaj v Slovenijo," je povedal Papič.

V nadaljevanju dvodnevnega simpozija so na okrogli mizi spregovorili o dobrih praksah oziroma o tem, kako lahko slovenski znanstveniki po svetu sodelujejo z raziskovalci v Sloveniji, na kateri so sodelovali Stojan Sorčan z ministrstva za visoko šolstvo, Levin Pal iz Arisa, Urška Velikonja z univerze Georgetown v Washingtonu, Tinkara Mlinar z Inštituta Jožef Stefan (IJS) in Kaja Stemberger Flegar iz društva Vtis.

Kot primer tovrstnega dobrega sodelovanja je Velikonja izpostavila društvo, ki že več let sodeluje s slovenskim veleposlaništvom v Washingtonu pri različnih projektih. Tako so pred dobrimi tremi tedni pripravili simpozij o umetni inteligenci. Po mnenju sodelujočih je premalo tovrstnega sodelovanja, vse preveč je to na osebni ravni posameznika. Eden od razlogov zaradi česar naš trg ni privlačen za tuje predavatelje so po mnenju Pala nizke plače. Po prepričanju Sorčana pa je Slovenija v primerjavi z drugimi državami "zaprta znanost".

"Če želimo, da bo Slovenija postala privlačna destinacija tudi za slovenske raziskovalke in raziskovalce v tujini, moramo odpreti tudi raziskovalno politiko," je prepričan Sorčan. V tem smislu je treba po njegovih besedah spremeniti postopke, ki jih izvaja Aris glede prijavljanja raziskovalnih projektov, ki so v tem trenutku povsem neprimerljivi s tistim, kar obstaja v svetu oz. s priporočili Evropskega raziskovalnega prostora.

V nadaljevanju sledita še dva panela, in sicer o biodiverziteti in o znanosti v umetnosti. V četrtek pa bosta sledila še panela o ekonomiji in poslovnih vedah ter o arheologiji. Na vsakem tematskem panelu bodo priznani slovenski raziskovalci v tujini predstavili svoje raziskovalno delo. Partner dogodka je podjetje Novartis v Sloveniji.