STAznanost

Inštitut za kriminologijo pridobil evropski projekt za krepitev raziskovanja neliberalnih sistemov

Ljubljana, 20. decembra - Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani je skupaj z devetimi evropskimi partnerji pridobil nov štiriletni evropski projekt z naslovom Družbene vede za demokracijo: program usposabljanja za krepitev raziskovanja neliberalnih sistemov in iskanje načinov za izgradnjo močnejših demokracij, so sporočili z inštituta.

Ključni cilj projekta je ustvariti zavezništvo raziskovalnih in visokošolskih ustanov, združenj civilne družbe in medijskih organizacij, z namenom krepitve znanstvenih raziskav o vse bolj prisotnih avtoritarnih načinih vladanja v državah jugovzhodne Evrope in drugod, so zapisali v sporočilu za javnost.

V okviru projekta bodo razvili tudi nov program usposabljanja, ki bo okrepil kritično raziskovanje obrata k avtoritarnim sistemom. Prvi osrednji vsebinski sklopi projekta se bo osredotočili na avtoritarno centralizacijo moči v izvršni veji oblasti, ki se izvaja prek oslabitve sodstva in zakonodajne veje oblasti.

Drugi sklop se bo osredotočil na izvajanje neliberalnih politik, kot so krčenje človekovih pravic in svoboščin, ekonomske sankcije, kriminalizacija, ki ciljajo na družbene skupine, ki jih neliberalni voditelji označujejo za svoje nasprotnike (kritični novinarji in raziskovalci, sindikati, protestniki, migranti). Tretji pa na prakse upora, ki bi lahko preprečevale vzpon neliberalnih politik in pripomogle k izgradnji bolj odpornih demokratičnih sistemov.

V inštitutu so zapisali, da obrat k neliberalnemu načinu vladanja, pogosto v kombinaciji s populistično protievropsko retoriko, predstavlja resno grožnjo prihodnjemu razvoju evropske skupnosti. Čeprav se je večina novejših raziskav o neliberalni politiki osredotočila na Poljsko in Madžarsko, so lahko pojav avtoritarnih načinov vladanja zaznali tudi v številnih drugih evropskih državah, vključno v Sloveniji, Italiji, Bosni in Hercegovini ter Turčiji.

Kljub stalni prisotnosti neliberalnih praks pa je v jugovzhodni Evropi še vedno omejeno raziskovanje tovrstnih vprašanj. Glavni razlogi so pomanjkanje institucionalne podpore novim interdisciplinarnim raziskovalnim programom za preučevanje neliberalnih režimov, pomanjkanje podpore medsektorskemu sodelovanju za vključevanje neakademskega sektorja v raziskovanje ter pomanjkanje programov usposabljanja, s katerimi bi posameznike iz akademskega in neakademskega sektorja bolje opremili za izvajanje tovrstnih raziskav.

Projekt koordinira znanstveni sodelavec z Inštituta za kriminologijo Vasja Badalič, ki se raziskovalno ukvarja predvsem s področjem sodobnega imperializma in migracijami.

V projektu sodeluje deset projektnih partnerjev iz petih držav. Slovenska Inštitut za kriminologijo in medijska hiša Delo, italijanska Univerza Roma Tre in Lìbera - Združenja, imena in številke proti mafijam, belgijska Vrije univerza v Bruslju, turški IstanPol - Inštitut za politološke študije v Istanbulu, Univerza Bogazici in Univerza Özyegin ter Univerza v Sarajevu in Združenje državljank in državljanov Zašto ne? iz Bosne in Hercegovine.

Projekt je bil odobren v okviru Obzorje Evropa delovnega programa WIDERA za širitev sodelovanja in krepitev evropskega raziskovalnega prostora, so še sporočili z inštituta.