Humanistika in družboslovje

Na okrogli mizi STA poudarili tako prednosti kot izzive razvoja umetne inteligence

Ljubljana, 21. decembra - Razvoj umetne inteligence (UI) je prinesel številne prednosti, vendar pa moramo ljudje pri njeni uporabi še vedno imeti kritičen pogled, so se na okrogli mizi STAznanost v sredo strinjali strokovnjaki. Ključno je, da se, predvsem ko se s pomočjo UI odločamo o stvareh, upošteva transparentnost, ljudem pa vedno omogoči možnost izbire, menijo.

Ljubljana, Filozofska fakulteta.
Okrogla miza z naslovom Od orodja do avtorja: Krmarjenje po polju umetne inteligence po razcvetu, ki jo v okviru projekta STAznanost pripravlja STA.
Predstojnica Inštituta za mednarodno pravo in mednarodne odnose na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani Vasilka Sancin.
Foto: Božidar Kolar/STA

Ljubljana, Filozofska fakulteta.
Okrogla miza z naslovom Od orodja do avtorja: Krmarjenje po polju umetne inteligence po razcvetu, ki jo v okviru projekta STAznanost pripravlja STA.
Umetniški vodja Galerije Kapelica Jurij Krpan in predstojnica Inštituta za mednarodno pravo in mednarodne odnose na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani Vasilka Sancin.
Foto: Božidar Kolar/STA

Ljubljana, Filozofska fakulteta.
Okrogla miza z naslovom Od orodja do avtorja: Krmarjenje po polju umetne inteligence po razcvetu, ki jo v okviru projekta STAznanost pripravlja STA.
Profesor na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, Laboratorij za strojno inteligenco Vitomir Štruc.
Foto: Božidar Kolar/STA

Ljubljana, Filozofska fakulteta.
Okrogla miza z naslovom Od orodja do avtorja: Krmarjenje po polju umetne inteligence po razcvetu, ki jo v okviru projekta STAznanost pripravlja STA.
Filozofinja in profesorica na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani Olga Markič.
Foto: Božidar Kolar/STA



Kot je dejala filozofinja in profesorica na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani (UL) Olga Markič, je na razvoj umetne inteligence treba gledati tako z vidika različnih prednosti, v zakup pa vzeti tudi izzive, ki jih prinaša. Po njenih besedah pa je zelo pomembno ljudi, predvsem mlade, seznaniti s tem, kako orodja UI delujejo, da bodo lažje ocenjevali, kje lahko pridejo koristi in kje nevarnosti njihove uporabe. Pri tem pa je ključno orodja UI na različne načine vključiti v učne procese, je dejala.

Po besedah strokovnjaka za umetno inteligenco Marka Grobelnika se je v enem letu naredil velik preskok na področju razvoja umetne inteligence. "Tega, kar danes lahko delamo, nismo mogli delati pred enim mesecem, in tega, kar smo lahko delali pred enim mesecem, nismo mogli pred tremi meseci," je dejal. Ob tem je poudaril, da je UI veliko večja kot zgolj ChatGPT podjetja OpenAI, ki je del širše razprave predvsem zaradi dostopnosti in širše uporabe.

Po besedah profesorja in člana laboratorija za strojno inteligenco na Fakulteti za elektrotehniko UL Vitomirja Štruca različne korporacije vse bolj stavijo na multimodalnost modelov UI. "Mislim, da se bo v prihodnosti poskušalo vse razne modalnosti, od zvoka, govora, jezika, slike, integrirati v nek koherenten sistem. Se bodo pa še vedno našla podjetja, ki bodo tudi specializirana za določena področja. Danes imamo na primer na področju generiranja slik Midjourney, obstajajo tudi specializirani modeli za generiranje powerpointov, za generiranje kode, povzetkov," je dejal.

Uporaba različnih modelov UI je po besedah umetniškega vodje Galerije Kapelica Jurija Krpana razširjena tudi v umetnosti, vendar pa je veliko umetnikov že preveč podleglo nekaterim orodjem, kot sta na primer DALL-E in Midjourney. Pri tem pa je, kot je poudaril, videti malo kreativnosti, izdelki so podobni in nimajo globine, narative. Kot je poudaril, pa so vseeno tisto, kar umetnike bolj zanima, modeli oz. moduli sami, torej kako določeno orodje prilagoditi in z njim nekaj ustvariti.

Predstojnica Inštituta za mednarodno pravo in mednarodne odnose na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani Vasilka Sancin se je ob tem dotaknila tudi vprašanja avtorskega prava, pri tem pa poudarila, da je lastnik avtorske pravice vedno človek. "Umetna inteligenca sama ne more biti lastnik avtorske pravice, temveč se uporablja zgolj kot orodje, ravno zato, ker v procesu ustvarjanja ni vključena kreativnost," je dejala.

Kot je poudarila, pa je z vidika regulacije umetne inteligence ključno, da se že v fazi razvoja idej in nato razvijanja tehnologij UI vključijo ustrezne varovalke, v smislu presoje, ali te lahko upoštevajo na primer določene človekove pravice ali določena etična pravila. Za to pa je po njenih besedah nujno interdisciplinarno sodelovanje različnih strok, česar pa, kot je opozorila, na trenutni stopnji hitrega razvoja zmanjka.

Ključno se ji zdi, da se pri razvoju in uporabi umetne inteligence, predvsem ko se z njeno pomočjo odločamo o stvareh, upošteva transparentnost, ljudem pa vedno omogoči možnost izbire. Kot je dodala, se lahko na primer zaradi vse pogostejše uporabe teh tehnologij zgodi, da bo oseba od sodišča zahtevala, da sprejme določeno odločitev brez uporabe teh tehnologij. "V pravu se zato nekateri že zavzemajo za to, da bi se priznalo novo človekovo pravico, in sicer pravico do človeškega odločanja," je poudarila.

Po besedah Štruca regulacija lahko sicer omejuje razvoj umetne inteligence, vendar pa ponuja tudi priložnosti. Ob tem je izpostavil pravico do pozabljanja, ki omogoča, da določeni, na spletu sicer dostopni podatki o posameznikih ali podjetjih postanejo težje dostopni širši javnosti.

"Veliki jezikovni modeli so bili verjetno učeni na ogromni količini podatkov in marsikdo je zagotovo bil del tiste učne množice," je dejal. Kot je izpostavil, pa se zato trenutno razvija področje strojnega pozabljanja. "Tu poskušamo razviti algoritme, ki bi tisto informacijo, ki je bila dodana zaradi nekega podatka, odstranili iz modela. To je zelo novo področje, ki ima potencial za razvoj novih produktov," je še dejal.