Letos po mnenju raziskovalcev doseženi ogromni premiki v znanosti, a brez izboljšanja na področju kadrov

Direktor Kemijskega inštituta Gregor Anderluh, ki se mu kot predsedniku Koordinacije samostojnih raziskovalnih inštitutov Slovenije (KOsRIS) izteka drugi mandat, ocenjuje, da so se v zadnjih štirih letih v znanstvenoraziskovalni dejavnosti zgodili tektonski premiki. Kot ključno je omenil sprejetje zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti, ki se zdaj dve leti izvaja in daje zavezo, kako bomo podpirali to dejavnost v Sloveniji, po drugi strani pa omogočili raziskovalnim organizacijam nove načine dela in jim dali večjo avtonomijo pri upravljanju.

Med izzivi, s katerimi se soočajo v javnih raziskovalnih zavodih, je izpostavil kadre in investicije v razvojno raziskovalno infrastrukturo. Spomnil je na kolektivno pogodbo o raziskovalni dejavnosti, v kateri je treba plačna nesorazmerja, posebej za strokovni del, takoj popraviti in jo razširiti z naborom drugih delovnih mest. Glede investicij pa je opozoril, da jih bo treba vključiti v strateške dokumente države.

Direktorica Nacionalnega inštituta za biologijo Maja Ravnikar je spomnila, kako pomembne so investicije za izboljšanje dela raziskovalcev. "Nova investicija, ki je bila nujno potrebna in je trajala 15 let ter se zaključila konec leta, pomeni ne samo normalno delovanje, saj smo prej delovali v kontejnerjih, ampak tudi velik zagon," je dejala. Zato ne razume odločevalcev, ki razmišljajo, da investicija v stavbe ni potrebna. Nova investicija je po njenih besedah že dala nove možnosti, projekte in zanimanje tujih raziskovalcev, da se jim pridružijo.

Na Institutu Jožef Stefan je po mnenju direktorja Boštjana Zalarja največja težava odhajanje kadra v tujino. "Največje težave imamo trenutno pri vrhunskih strokovnjakov elektronike in informacijske tehnologije. Vsakodnevno mi vodje enot razlagajo, da odliva kadra ne morejo ustaviti," je dejal. Mladi ljudje po njegovih besedah odhajajo drugam za višjo plačo. Zavzel se je za ureditev nagrajevanja za delo, kolektivne pogodbe in za zmanjšanje birokracije. Poudaril je, da je v zadnjem času več denarja v znanosti, a ga zaradi raznih birokratskih ovir ne morejo učinkovito uporabljati.

Zakonska sprememba je za Inštitut za novejšo zgodovino po besedah direktorja Andreja Pančurja, ki je novoizvoljeni predsednik KOsRIS, veliko pomenila, saj je zakon usklajen z resolucijo o raziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije, ki daje smernice, kako naj bi se znanost razvijala do leta 2030. "Najbolj pomembno je, da se nova sredstva izkoristijo, zakon nam daje večjo avtonomijo, postali smo lastniki stavb, pri razporejanju sredstev nam daje večjo odgovornost, da jih pravilno usmerimo in sledimo resoluciji," je poudaril.

Direktor Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti Oto Luthar je opozoril na enega tipičnih strukturnih problemov, s katerim se soočajo že več desetletij. Ko govorimo o odstotkih, namenjenih za znanost, je treba vedno gledati, koliko denarja gre za raziskovalno dejavnost iz proračuna in dejansko za raziskovalno dejavnost. To je tudi težava, s katero se po njegovih navedbah soočajo z aktualno ministrsko ekipo. "Zadnji predlog, kako bi zaradi pomanjkanja sredstev in linearnih sredstev v vseh sektorjih prištevali evropska sredstva k nacionalnim, je odraz nerazumevanja delovanja sistema znotraj Evrope in Slovenije," je dejal. Po njegovih besedah Slovenijo, odkar je vstopila v EU, opozarjajo, da z evropskimi sredstvi ne more reševati nacionalnih zadreg.

Direktor koprskega znanstveno-raziskovalnega središča Rado Pišot se strinja s svojimi predhodniki. Prepričan je, da so bili na področju znanosti narejeni tektonski premiki, prvič so inštituti dobili možnost avtonomno razpisati programske skupine za naslednje obdobje. To pomeni, da se lahko institucije strateško obnašajo nekoliko bolj kot prej, vendar se v vseh prednostih, ki so jih dosegli, še vedno bojijo, da je "ta megla" dostikrat skrita v nekih podatkih, ki niso dovolj transparentno predstavljeni, je omenil Luthar.