S projektom DigiFREN do razumevanja vpliva digitalnih tehnologij na dojemanje narave

V gorah in gozdovih, ob rečnih bregovih in morskih obalah je v današnjem času težko najti ljudi, ki ne bi tipkali po pametnih telefonih, leteli z droni, uporabljali prenosnih kamer ali drugih digitalnih pripomočkov za zajemanje in dopolnjevanje svojih izkušenj. Tudi na izletu s Petrom Weixlerjem do planine Zajamniki brez digitalnih pripomočkov ni šlo.

Weixler je namreč ustvarjalec video vsebin na spletni strani in YouTube kanalu V naravo, s katerimi dokumentira svoje izlete v hribe in soteske, oglede slapov in ostalih naravnih ter kulturnih znamenitosti Slovenije. Na pohodu sta Weixlerja poleg ekipe STA spremljala tudi antropologa Blaž Bajič in Sandi Abram s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in raziskovalca v projektu Digitalna estetizacija ranljivih okolij (DigiFREN), ki ga je fakulteta skupaj s mednarodnimi partnerji zagnala v letu 2022.

V sklopu projekta na sprehode z ustvarjalci digitalnih vsebin

V okviru projekta raziskovalci preučujejo, kako ljudje z uporabo digitalnih tehnologij vplivajo na oz. spreminjajo svoje lastno dojemanje okolja. V ta namen med drugim opravljajo tako imenovane čutno digitalne sprehode, na katerih spremljajo ustvarjalce digitalnih vsebin pri njihovih dejavnostih, pa tudi druge, ki pri svojih aktivnostih v naravi tako ali drugače uporabljajo digitalne medije in tehnologije.

Kot je med pohodom za STA poudaril Bajič, ki je vodja projekta, se je uporaba digitalnih tehnologij med preživljanjem prostega časa v naravi močno povečala zlasti v času zaprtja med epidemijo covida-19. "Takrat so mnogi iskali kraje, kamor bi lahko vsaj za kratek čas pobegnili stran od vsega in si spočili glavo. Pokazalo se je, kaj jim pomeni dragocen trenutek na prostem oz. kakšen je njihov odnos do narave in kako jo dojemajo. Svoje dejavnosti in izkušnje pa so pogosto dokumentirali in svojim sledilcem delili na družabnih omrežjih, kot sta Facebook in Instagram," je dejal.

Ravno to je bil tudi eden od ključnih razlogov, da se je skupaj s kolegi lotil projekta DigiFREN. "Ko se z ustvarjalci video vsebin podamo na izlete, nas zanima po eni strani neposredna izkušnja posameznika na kraju samem, po drugi strani pa, na kakšen način vse te vtise oz. izkušnje, ki jih ta posameznik poskuša zajeti z digitalnimi tehnologijami, nato deli na spletu, bodisi z nekim širšim občinstvom, bodisi z ožjimi prijatelji, družino. In nenazadnje, kakšen vpliv imajo pri tem nekateri bolj vizualni mediji, kjer sta očitna tudi estetizacija in spektakularizacija izkušen in okolij," je poudaril.

Kot je pojasnil Weixler, je zanj ključno predvsem to, da so digitalne tehnologije, ki jih uporablja, priročne in med potjo nemoteče. Sam zato uporablja mobilni telefon in majhno kamero, ki stabilizira sliko. Video vsebine ustvarja za čim širšo publiko, zato dokumentira tako zahtevnejše poti v visokogorja, kot tudi manj zahtevne, družinske izlete, kot je pohod na planino s slikovitimi pastirskimi kočami Zajamniki. "Gre za eno najbolj fotogeničnih in verjetno tudi eno najbolj fotografiranih planin v Sloveniji," je dejal.

S svojim YouTube kanalom V naravo želi čimbolj avtentično, vizualno privlačno in pristno predstaviti pot izletov skupaj s svojim doživljanjem in občutki. "S tem lahko namreč tistim, ki morda niso več sposobni iti po predstavljenih poteh, omogočim, da podoživijo to, kar so nekoč lahko z izleti v hribe. Predvsem pa želim ljudi spodbuditi, da gredo v naravo in uživajo. Navsezadnje pa jim tudi pokažem, da za pot iz meglene Ljubljane na recimo sončno Pokljuko ne rabiš veliko, ter da lahko že po eni uri vožnje z avtomobilom prideš v čisto drugačno vzdušje," je poudaril.

Raziskave v petih evropskih državah, ki odražajo kulturno in ekološko raznolikost

Weixler je sicer zgolj eden od mnogih ustvarjalcev digitalnih vsebin, ki jih raziskovalci spremljajo v okviru projekta DigiFREN. Raziskava tudi ne poteka zgolj v Sloveniji, ki je sicer vodilna partnerica projekta, ampak tudi na Hrvaškem, Poljskem, Finskem in Norveškem. Lokacije raziskave so bile po besedah Bajiča izbrane tako, da odražajo kulturno in ekološko raznolikost Evrope. V Sloveniji so to alpske doline na Solčavskem in v Bohinju.

Med različnimi evropskimi kraji tako raziskovalci preučujejo, kakšne so nekatere kulturne podobnosti in razlike pri dojemanju tega, kaj in kako ljudje nekaj smatrajo za lepo, zanimivo, slikovito, s tem pa želijo ugotoviti, ali lahko obstaja širši proces, ki so ga poimenovali digitalna estetizacija.

"V Zahodnem svetu obstajajo recimo 'velike' kategorije, kot sta lepo in sublimno. V sodobni popularni kulturi pa ameriška kulturna teoretičarka Sianne Ngai uporablja tudi še nekatere 'manjšinske' kategorije, kot so zanimivo, norčavo, luštkano. Nas pa zanima, ali so mogoče še kakšne druge, vezane predvsem na okolje oz. naravo, ki se bodo pokazale tekom raziskave," je dejal. Nenazadnje želijo z raziskavo tudi ugotoviti, ali bi lahko različne estetske kategorije, ki se z uporabo digitalnih tehnologij pojavljajo v vsakdanjem življenju, imele kakršenkoli vpliv na dojemanje podnebnih in okoljskih sprememb ter če je mogoče z njimi prispevati k bolj kritičnemu mišljenju oz. razumevanju tovrstnih problemov.

Po besedah Bajiča gre za prvi etnografski projekt, ki se loteva obsežne primerjalne študije digitalne estetizacije v digitalizirajoči in okoljsko spreminjajoči se Evropi. Projekt, ki se bo zaključil v letu 2025, je nastal v okviru programa CHANSE, ki ga sofinancira program Evropske unije za raziskave in inovacije Obzorje Evropa 2020.