Prva ameriška lunarna sonda po pol stoletja poletela na zasebno misijo
Cape Canaveral, 8. januarja - Iz ameriškega vesoljskega izstrelišča Cape Canaveral na Floridi je danes proti Luni poletela nova raketa Vulcan Centaur podjetja United Launch Alliance z modulom Peregrine na krovu. Cilj prve ameriške odprave po več kot petih desetletjih je prvi komercialni pristanek na Luni, poročajo tuje tiskovne agencije.
Peregrine podjetja Astrobotic bo na Luninem površju skušal pristati 23. februarja. Pristanek kapsule brez posadke je pričakovati na območju Sinus Viscositatis (Zaliv lepljivosti), ki na severovzhodu meji na Oceanus Procellarum (Ocean neviht).
Če mu bo uspelo, bo to prvi pristanek kake zasebne misije na Luni, obenem pa prvi za ZDA po več kot pol stoletja. Zadnja ameriška odprava na Luni je bila posadka Apolla 17 konec leta 1972.
Aprila lani je podobna misija spodletela japonskemu podjetju ispace, ki je kot razlog navedlo napačen izračun višine pristajalnega modula. Na Luni bi moral pristati modul Hakuto-R, a po predvidenem času pristanka z njega niso prejeli nobenih podatkov, zato domnevajo, da se je poškodoval ob pristanku.
Na Luni že več let želijo pristati tudi druga zasebna podjetja, med njimi SpaceX milijarderja Elona Muska.
Za misijo Peregrine 1 so zasebniki lahko kupili prostor za prevoz materiala na Luno v pristajalniku, ki je visok 1,9 metra in ima premer 2,5 metra. Po navedbah podjetja Astrobotic so na krovu pošiljke vlad, podjetij in univerz iz sedmih držav ter ameriške vesoljske agencije Nasa. Med tovorom sta tudi človeški in živalski pepel, ki naj bi ju raztrosili po Luni.
Pri projektu sodeluje tudi ameriška vesoljska agencija Nasa, ki želi med misijo med drugim raziskati Lunino eksosfero. Poleg tega naj bi raziskali toplotne lastnosti in vsebnost vodika v materialu na Luninem površju ter testirali napredne solarne panele, s katerimi je opremljeno plovilo.
Ugotovitve s tokratne odprave naj bi uporabili za misije na Luno s človeško posadko, je pred izstrelitvijo pojasnil Nasin znanstvenik Paul Niles.
Nasa načrtuje, da bodo v okviru programa Artemis konec letošnjega leta na desetdnevni misiji Artemis 2 okoli Lune krožili trije moški in ena ženska, prihodnje leto pa v okviru misije Artemis 3 načrtuje prvi pristanek astronavtov na Luni po več kot pol stoletja. V posadki naj bi bila prvič tudi ženska in astronavt, ki ni bele polti. Dolgoročni cilj projekta Artemis je vzpostaviti stalno lunarno bazo kot podlago za misije na Mars.
Na Luni je doslej uspešno pristala le peščica misij nacionalnih vesoljskih agencij. Prva je bila leta 1966 Sovjetska zveza, sledile so ji ZDA, ki so še vedno edina država, ki je na Luno poslala ljudi. Kitajska je v zadnjem desetletju trikrat uspešno pristala na Luni, Indiji pa je to lani uspelo v drugem poskusu.