Strokovnjakinje na okrogli mizi poudarile pomembnost novih genskih tehnologij v kmetijstvu

Praksa žlahtnjenja rastlin, s katero iz obstoječih rastlinskih sort ustvarijo nove, ki lahko omogočajo večji pridelek, so bolj odporne proti boleznim oz. imajo večjo hranilno vrednost, je v kmetijstvu prisotna že kar nekaj časa. Po besedah strokovnjakinj z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, ki so o tematiki spregovorile na sredini okrogli mizi v Mestni knjižnici Kranj, pa so klasične tehnike žlahtnjenja rastlin kljub pozitivnim učinkom še vedno manj natančne in počasne. Kot je dejala Katarina Rudolf Pilih, da z njimi dobimo rastlino z želenimi lastnostmi, lahko preteče od pet do 10 let.

Napredek v biotehnologiji pa danes omogoča razvoj novih biotehnoloških postopkov za razvoj novih rastlinskih sort z urejanjem njihove genetske strukture. Po besedah Nataše Štajner so nove tehnike v primerjavi s klasičnimi, kjer se za ustvarjanje novih sort vpliva na večje število genov v rastlini, usmerjene zgolj na tisto mesto oz. gen, ki ga želimo spreminjati, in zato veliko hitrejše in preciznejše. "Z njimi lahko zelo hitro reagiramo na okoljske spremembe, ki prinašajo vedno več bolezni, drugačne škodljivce, visoke temperature," je dejala.

Kot je povedala Ester Stajič, z eno od teh tehnik na primer razvijajo gensko spremenjene rastline (GSR), pri katerih v rastlino vnesejo točno določen gen za želeno lastnost iz drugega organizma, ne da bi pri tem spreminjali druge gene v rastlini. V ospredje pa prihajajo tudi nove genske tehnologije, pri katerih ne gre niti več za vstavljanje tujega gena, temveč za vzpodbujanje manjših sprememb oz. mutacij obstoječega genoma v organizmu. "Rezultat je v tem primeru zelo primerljiv s spontanimi mutacijami, ki se dogajajo v naravi," je dejala.

Opozorila je, da so v EU organizmi, ki jih pridobivajo z novimi genomskimi tehnologijami, še vedno uvrščeni pod gensko spremenjene organizme (GSO), ki jih določa zakonodaja iz leta 2001. Slednja je po njenih besedah že nekoliko zastarela, saj ne pokriva novejših tehnik, ki jih ne gre enačiti s GSO. Ravno zato je v pripravi predlog nove regulative, ki bo ločeno od GSO pokrival nove tehnike, ki v času priprave zakonodaje še niso bile sprejete.

Po besedah Taje Jeseničnik, imajo nove genske tehnologije velik potencial v boju z rastlinskimi škodljivci na bolj okolju prijazen način. "Smernice EU zadnje čase narekujejo zmanjšanje porabe komercialnih kemičnih fitofarmacevtskih sredstev, ki imajo neugoden vpliv na zdravje ljudi, živali in okolje. S pomočjo novih genskih tehnologij pa razvijamo okolju neškodljiva škropiva z vsebnostjo bioloških molekul, ki v škodljivcu prekinejo biološke procese, ki ga ohranjajo pri življenju," je pojasnila.

EU je sicer po njenih besedah malo manj naklonjena razvoju tovrstnih tehnologij kot na primer Kitajska ali ZDA. Ravno v ZDA je že na voljo škropivo na osnovi bioloških molekul za zatiranje koloradskega hrošča. V Sloveniji pa raziskovalci trenutno delajo raziskave, s katerimi iščejo tarčne biološke procese v glivi, ki povzroča izgube pri pridelavi hmelja in ki bi jih lahko z razvojem novih škropiv zatrli.

Okrogla miza je potekala v okviru projekta Znanost na cesti.