Slovenski raziskovalec del študije iskanja dokazov v podporo trditvam glede ukrepov v času pandemije

Mednarodna ekipa pod vodstvom Kaia Ruggerija z Univerze Columbia je v svoji raziskavi izhajala iz odmevne študije, ki je nastala leta 2020, torej kmalu po začetku pandemije covida-19. V študiji, ki so jo po navedbah Univerze Columbia znanstveniki, vlade in javne osebnosti citirale več tisočkrat, so avtorji izpostavili 19 teoretsko utemeljenih trditev, ki bi lahko pripomogle k boljšemu spopadanju s pandemijo oz. boljšim javnozdravstvenim izidom.

Kot je za STA pojasnil Žan Lep z Oddelka za psihologijo Filozofske fakultete UL in Centra za uporabno epistemologijo Pedagoškega inštituta, so priporočila študije med drugim zajemala poudarjanje političnega konsenza, boj proti dezinformacijam, nenazadnje tudi, kako naslavljati skeptičnost ljudi do cepiv. Ker trditve po besedah Lepa v tistem trenutku niso bile preverjene oz. niso temeljile na nekih zbranih podatkih, ampak zgolj na predhodnih raziskavah in teoretskih predpostavkah, so raziskovalci sedaj želeli preveriti, koliko teh predpostavk lahko dejansko podprejo in z določeno stopnjo zaupanja priporočijo oblikovalcem politik in znanstvenikom za prihodnje spopadanje z izzivi, kot je pandemija.

Dve neodvisni skupini strokovnjakov sta v sklopu nove študije, ki sta jo objavili v reviji Nature, tako pregledali 747 raziskav s področja psihologije in vedenjskih znanosti, povezanih s pandemijo. Kot eden od neodvisnih recenzentov je Lep sodeloval pri ocenjevanju kakovosti dokazov v pregledanih člankih in njihove posplošljivosti iz eksperimentalnih v vsakdanje življenjske pogoje.

Raziskovalci so našli dokaze za 18 od 19 trditev iz dokumenta 2020, vključno s tistimi, ki se nanašajo na občutek identitete in povezanosti s skupnostjo, vodenje in zaupanje, sporočila o javnem zdravju, socialno kohezijo in dezinformacije. Od 18 trditev je dokument iz leta 2020 pravilno opredelil 16 pomembnih vedenjskih konceptov med pandemijo ter verjetne ovire za ublažitev širjenja bolezni in družbene izzive, s katerimi bi se soočili oblikovalci politik.

Med dokazi so bili med drugim najmočnejši tisti, ki so učinkovitost ukrepov povezovali z medkulturnimi razlikami, zmanjševanjem polarizacije ter vpliva dezinformacij. Ravno slednji sta se izkazali kot ključni za zagotavljanje upoštevanja smernic javnega zdravja. Raziskave so tudi poudarile, da morajo sporočila za boljšo učinkovitost izhajati od zaupanja vrednih voditeljev in poudarjati pozitivne družbene norme.

Raziskovalci pa niso ugotovili učinka dveh predlaganih politik, povezanih z učinkovitim javnim obveščanjem, in sicer da morajo sporočila poudarjati koristi za prejemnika in da se morajo osredotočiti na zaščito drugih.

Pomembno je tudi, da ekipa ni našla dokazov za pregled enega odmevnega priporočila v dokumentu iz leta 2020, v katerem so predlagali, da je besedna zveza fizično oddaljevanje primernejša od socialnega oddaljevanja. Tokratna študija po besedah Lepa torej ni pokazala, da bi bi izmenjava teh besednih zvez bistveno vplivala na vedenje ljudi.

Raziskovalna skupina je na podlagi rezultatov podala tudi priporočila, ki naj bi raziskovalcem in oblikovalcem politik pomagala pri odzivanju na prihodnje pandemije in nesreče. Ta vključujejo potrebo po preučevanju svetovnih populacij, večjem številu testiranj na terenu in natančnejšem oblikovanju raziskovalnih vprašanj, ki jih je mogoče preveriti. Raziskovalci pa tudi spodbujajo znanstvenike, naj sklenejo več zavezništev z oblikovalci politik in odločevalci v lokalnih vladah, bolnišnicah, šolah, medijih in drugod.

Kot je še poudaril Lep, raziskava poudarja ključno vlogo vedenjskih znanosti pri oblikovanju političnih odločitev, hkrati pa potrjuje potrebo po jasnih standardih za uporabo dokazov pri političnih odločitvah.