S projektom nad škodljive vplive okrasnih tujerodnih rastlin na naravo

Projekt LIFE OrnamentalIAS bo potekal od 1. oktobra 2023 do 30. septembra 2029 na 13 projektnih območjih, ki se večinoma nahajajo na območjih Nature 2000.

S tujerodnimi vrstami imamo v Sloveniji veliko izkušenj, je na današnji novinarski konferenci dejal direktor zavoda za varstvo narave Teo Hrvoje Oršanič in ob tem spomnil tudi na nedavno zgodbo z nutrijami. "S to pomembno tematiko se bomo ukvarjali naslednjih šest let in v tem času upam, da bomo pustili neko sled na projektnih območjih z zavedanjem, da se je problematike invazivnih tujerodnih vrst treba lotiti resno," je povedal.

Rdeča nit projekta so invazivne tujerodne vrste. "Invazivne tujerodne vrste so globalno prepoznane kot ena največjih groženj biodiverziteti. Hkrati ne ogrožajo samo biodiverzitete, ampak tudi gospodarstvo, prehransko varnost in zdravje ljudi," je pojasnila Rozman iz zavoda za varstvo narave in idejna vodja prijave projekta na razpis.

Med invazivnimi tujerodnimi vrstami je veliko okrasnih rastlin. Po besedah Rozman drži, da eksotične rastline lepo izgledajo na domačem vrtu, ampak ljudje prepogosto pozabijo, kako veliko škodo lahko te rastline povzročijo, če iz vrtov pridejo v naravo.

Glavne aktivnosti projekta bodo tako zajemale omejevanje širjenja invazivnih tujerodnih okrasnih rastlin z urbanih območij v naravne habitate. Projektni partnerji bodo zato pripravili sezname invazivnih in potencialno invazivnih okrasnih rastlin ter morebitne neinvazivne oz. domorodne alternative.

V okviru projekta bodo prav tako nadgradili in vzpostavili sistem zgodnjega odkrivanja in hitrega odzivanja (ZOHO) za področje upravljanja z vodami in kmetijstva. Med drugim bodo skušali omejiti vnos in širjenje invazivnih tujerodnih rastlin v naravo s prilagojenim ravnanjem z vrtnimi odpadki.

Z odstranjevanjem in izboljšanim upravljanjem z invazivnimi tujerodnimi rastlinami se bo po oceni sodelujočih v projektu izboljšalo stanje 17 habitatnih tipov in sedmih vrst v interesu EU.

Med najzahtevnejšimi izzivi projekta bo po Oršaničevem mnenju sicer komunikacija s prebivalci projektnih območij, ki zaradi nepoznavanja problematike povzročajo širitve raznoraznih tujerodnih vrst, predvsem rastlinskih.

V projektu sodeluje osem slovenskih partnerjev, in sicer zavod za varstvo narave, razvojna agencija Sora, Direkcija RS za vode, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS), Notranjski regijski park, Arboretum Volčji potok, družba za ravnanje z odpadki Simbio in KGZS - Kmetijsko gozdarski zavod Celje.

V projektu aktivno sodelujeta tudi dva partnerja iz Hrvaške: Javna ustanova Zeleni prsten Zagrebačke županije in zagrebška fakulteta za kmetijstvo.

Predstavnik hrvaških partnerjev Luka Basrek iz Zelenega prstena je izrazil zadovoljstvo, da so jih slovenski partnerji povabili k sodelovanju. Skozi dosedanje projekte so se namreč naučili pomembnosti meddržavnega sodelovanja, upravljanje s tujerodnimi vrstami pa je področje, ki zahteva sodelovanje, je poudaril.

Kot je še izpostavil Oršanič, gre za enega finančno najbolj obsežnih projektov zavoda za varstvo narave. Finančna vrednost projekta znaša 7,86 milijona evrov, od tega bo 60 odstotkov sredstev zagotovila EU, 20 odstotkov Slovenija in Hrvaška, preostalih 20 odstotkov pa morajo partnerji zagotoviti iz lastnih sredstev.