Rektorji za boljše spodbujanje mednarodnega sodelovanja med univerzami

Rektorji so se sprva dotaknili razvoja umetne inteligence, ki je močno zaznamoval tudi visokošolski izobraževalni sistem. Rektor ljubljanske univerze Gregor Majdič je pri tem poudaril, da orodja, ki temeljijo tudi na tehnologiji UI, prinašajo številne prednosti na različnih področjih. Po njegovih besedah je zato omenjena orodja treba sprejeti, vendar pa se je treba zavzemati za njihovo odgovorno uporabo in predvsem mlade naučiti, kako orodja delujejo.

Rektorica primorske univerze Klavdija Kutnar je poudarila pomembnost vpetosti vseh štirih univerz v mednarodno okolje. V zadnjih letih se vse uspešno vpenjajo predvsem v evropski prostor, pri čemer so tako ali drugače vključene v eno od evropskih univerz.

Sogovorniki so sicer opozorili tudi na odhajanje slovenskih študentov v tujino. Strinjali so se, da se odliv študentov v tujino lahko nadomesti s prilivom študentov iz tujih držav. Kutnar je ob tem poudarila, da so v zadnjih letih na primorski univerzi usmerjeni v ozaveščanje medkulturnosti, pri čemer spodbujajo študijske programe tudi v angleškem jeziku, obenem pa študente spodbujajo k učenju slovenskega jezika, kar pomembno prispeva k razvoju obalno-kraške regije.

Po besedah rektorja Univerze v Novi Gorici Boštjana Goloba pa je za privabljanje tujih študentov treba tudi med slovenskimi univerzami spodbujati bolj enotno sodelovanje pri predstavljanju študijskih programov v mednarodnem prostoru.

Rektorji vseh štirih univerz so se dotaknili tudi prelomnih dosežkov v letu 2023. Majdič je pri tem izpostavil predvsem vzpostavitev novega sistema ocenjevanja raziskovalnega dela, ki temelji na sodobnih mednarodnih načelih kvalitativnega ocenjevanja, in novo grafično podobo univerze, ki je sedaj bolj primerna tudi za digitalne medije.

Rektor Univerze v Mariboru Zdravko Kačič je kot za univerzo pomemben dosežek izpostavil zaključek projekta RIUM, v okviru katerega so pridobili novo raziskovalno opremo in izpostavili kar nekaj laboratorijev, ki bodo v prihodnje lahko "ne samo sledili ampak tudi vodili razvoj na posameznih raziskovalnih področjih". Obenem je izpostavil tudi izstrelitev drugega satelita Univerze v Mariboru v vesolje.

Golob je med drugim omenil pridobitev projekta COFUND, v sklopu katerega nameravajo v naslednjih petih letih v Slovenijo pridobiti 50 podoktorskih raziskovalcev na področju strojenega učenja, ki bodo raziskovali uporabo umetne inteligence na različnih področjih. Kutnar pa je kot velik dosežek predstavila vzpostavitev Akademije za novi evropski Bauhaus.

Sogovorniki so se dotaknili tudi predloga novele zakona o visokem šolstvu, pri čemer so se strinjali, da bi se v prid univerzam moralo dopuščati večjo fleksibilnost in olajšati proces internacionalizacije, s čimer bi univerze lažje privabljale tuje študente. Po njihovih navedbah bi morali zakonsko spodbujati tudi vzdrževanje visoke kakovosti študijskih programov in njihove raznolikosti, predvsem na področju kadrovanja pa zagotoviti ustrezno nagrajevanju glede na uspeh.

Pohvalili pa so zakon o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti, ki da univerzam predvsem omogoča večjo avtonomija in boljše financiranje znanstveno-raziskovalnega področja. Zaključna misel Majdiča je bila, da morata družba in politika prepoznati pomen univerz za nacionalni razvoj Slovenije. Po njegovih besedah so namreč v slovenskem prostoru univerze še vedno premalo cenjenje, zato pa se Slovenija tudi ne razvija tako, kot bi se lahko.