Lansko leto najtoplejše v zgodovini meritev
Ljubljana, 24. januarja - Lansko leto je bilo tako v Sloveniji kot na svetovni ravni po podatkih Arsa najtoplejše v zgodovini meritev. Med glavnimi razlogi ostaja globalno segrevanje, pri čemer je od ukrepanja odvisno, koliko se bo temperatura v Sloveniji dvignila do konca 21. stoletja. Na ministrstvu si želijo realnih, vendar ambicioznih ciljev.
Temperatura na svetovni ravni po letu 1970 strmo narašča, pri čemer je zadnjih devet let najtoplejših v celotnem merilnem obdobju, je na današnji predstavitvi podnebnih in hidroloških značilnosti leta 2023 v Sloveniji in svetu dejal meteorolog Agencije RS za okolje (Arso) Gregor Vertačnik.
Med vzroki za spremembe je med drugim naštel globalno segrevanje, vremenski pojav el nino, ki smo mu bili priča od sredine do konca leta 2023, prav tako pa je blizu višek Sončeve aktivnosti, ki nastopi vsakih 11 let.
Za ponovitev lanskoletnih katastrofalnih poplav po njegovi oceni obstaja možnost, vendar pa je povratna doba takšnih poplav še vedno vsaj nekaj desetletij, če ne več kot sto let. "Se pa lahko zgodi v naslednjih letih, da bodo kakšni drugi deli Slovenije zaradi poplav podobno prizadeti," je dejal Vertačnik.
Tudi v Sloveniji je bilo lani najtoplejše leto v zgodovini meritev, je navedel meteorolog Anže Medved. Poleg tega je bilo lansko leto tretje najbolj namočeno leto po letu 2014, ki ostaja najbolj namočeno leto, in letu 1965.
Medved se je ozrl tudi v prihodnost in predstavil pričakovanja do konca 21. stoletja. Kot glavnega krivca za spremembe je navedel izpuste toplogrednih plinov. Poudaril je, da se bo v Sloveniji temperatura do konca stoletja povečevala, od ukrepov pa je odvisno, koliko se bo povečala - ali bo to za eno ali šest stopinj Celzija.
Državni sekretar na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo Uroš Vajgl je dejal, da statistični podatki kažejo, zakaj je treba ukrepati. Pri tem je izpostavil podnebni zakon, katerega osnutek so lani predstavili na ministrstvu in za katerega si želijo, da bo letos čim prej sprejet. Poleg tega ministrstvo posodablja nacionalni energetsko podnebni načrt. "Do leta 2030 želimo postaviti realne, vendar ambiciozne cilje," je bil jasen.
Po njegovi oceni je zelo pomembno, da krepimo sposobnost prilagajanja na podnebne spremembe. "Zato vzporedno s pripravo podnebnega zakona že delamo na prenovi strategije prilagajanja na nacionalni ravni," je dejal Vajgl. Ob tem je napovedal, da nameravajo na ministrstvu vzpostaviti podnebno pisarno, ki bo med drugim v pomoč občinam pri pripravi lokalnih in regionalnih načrtov.