Raziskava: Podnebne spremembe krive za ekstremno amazonsko sušo

Zgodovinska suša v kmetijstvu je prizadela milijone ljudi, ki živijo na območju amazonskega pragozda, povzročila velike požare, zmanjšala pomembne vodne poti, svoj davek pa je terjala tudi pri divjih živalih, je poročala francoska tiskovna agencija AFP.

Nekateri strokovnjaki so domnevali, da je bil za razmere kriv naravni vremenski pojav El Nino, vendar nova študija WWA, ki je bila objavljena v sredo, kaže, da so glavni krivec podnebne spremembe, ki jih povzročajo izpusti toplogrednih plinov. Po oceni raziskovalcev je bila zaradi podnebnih sprememb verjetnost suše med junijem in novembrom 2023 30-krat večja.

Znanstveniki se bojijo, da bodo podnebne spremembe in krčenje gozdov okrepili izsuševanje in segrevanje amazonskega gozda, kar bo pospešilo prehod iz tropskega gozda v savano in s tem zmanjšalo sposobnost shranjevanja ogljika.

Glede na ocene amazonski gozd v svojih drevesih in tleh shrani več kot 100 milijard ton ogljika, kar je več kot dvakrat več od skupnih svetovnih letnih emisij.

Sušne razmere v porečju Amazonke od sredine lanskega leta povzročajo nizke količine padavin in visoke temperature. Posledično se je močno znižala gladina rek, kar je opustošilo regijo, ki se za prevoz in osnovne potrebe zanaša na svoj labirint vodnih poti. Prav tako so se skupnosti zaradi propada pridelkov soočale s pomanjkanjem hrane, pa tudi pitne vode. V enem izmed jezer v brazilskem delu Amazonskega pragozda je v le enem tednu poginilo okoli 150 delfinov, piše AFP.

Raziskovalci so vlogo podnebnih sprememb pri suši preučili s pomočjo vremenskih podatkov in računalniške simulacije, pri čemer so primerjali današnje podnebje - z dvigom temperature od predindustrijske proizvodnje za približno 1,2 stopinje Celzija - s stanjem pred globalnim segrevanjem.

Ugotovili so, da podnebne spremembe povzročajo 10-krat večjo verjetnost nizkih količin padavin in približno 30-krat večjo verjetnost suše v kmetijstvu.

Raziskovalci opozarjajo, da čeprav suša trenutno nastopi enkrat v 50 letih, bo območje Amazonke zaradi globalnega dviga temperature za dve stopinji Celzija zaradi suše trpelo približno na 13 let.

"Amazonski gozd bi lahko okrepil ali uničil naš boj proti podnebnim spremembam. Če zaščitimo gozd, bo še naprej deloval kot največji kopenski ponor ogljika," je povedala profesorica z zvezne univerze Santa Catarina Regina Rodrigues.