Humanistika in družboslovje

Razstava Nekoč je bil Gutenwerd v Narodnem muzeju o nekdanji srednjeveški naselbini ob Krki

Ljubljana, 30. januarja - V Narodnem muzeju Slovenije bodo zvečer odprli razstavo Nekoč je bil Gutenwerd. Razstava prinaša zgodbo o srednjeveškem naselju, ki je med 12. in 15. stoletjem obstajalo na današnjem Šentjernejskem polju. Združuje približno 600 predmetov, del jih hrani Narodni muzej, del gradiva so si izposodili.

Ljubljana, Narodni muzej Slovenije.
Odprtje razstave Nekoč je bil Gutenwerd, Raziskovanje opuščene srednjeveške naselbine ob reki Krki.
Foto: Katja Kodba/STA

Ljubljana, Narodni muzej Slovenije.
Odprtje razstave Nekoč je bil Gutenwerd, Raziskovanje opuščene srednjeveške naselbine ob reki Krki.
Generalni direktor Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije Jernej Hudolin.
Foto: Katja Kodba/STA

Ljubljana, Narodni muzej Slovenije.
Odprtje razstave Nekoč je bil Gutenwerd, Raziskovanje opuščene srednjeveške naselbine ob reki Krki.
Foto: Katja Kodba/STA

Ljubljana, Narodni muzej Slovenije.
Odprtje razstave Nekoč je bil Gutenwerd, Raziskovanje opuščene srednjeveške naselbine ob reki Krki.
Vodja projekta v Narodnem muzeju Tomaž Nabergoj.
Foto: Katja Kodba/STA

Ljubljana, Narodni muzej Slovenije.
Odprtje razstave Nekoč je bil Gutenwerd, Raziskovanje opuščene srednjeveške naselbine ob reki Krki.
Foto: Katja Kodba/STA

Ljubljana, Narodni muzej Slovenije.
Odprtje razstave Nekoč je bil Gutenwerd, Raziskovanje opuščene srednjeveške naselbine ob reki Krki.
Direktorica Narodnega muzeja Slovenije Mateja Kos Zabel.
Foto: Katja Kodba/STA

Ljubljana, Narodni muzej Slovenije.
Odprtje razstave Nekoč je bil Gutenwerd, Raziskovanje opuščene srednjeveške naselbine ob reki Krki.
Foto: Katja Kodba/STA



Leta 1967 je ekipa takratnega Narodnega muzeja v Ljubljani pod vodstvom Vinka Šribarja začela z arheološkimi izkopavanji, ki so se nadaljevala še v 80. leta minulega stoletja. Pred tremi leti pa je Gutenwerd za stroko postal znova zelo aktualen. Kot so zapisali v muzeju, razstava sooča stara in nova spoznanja o srednjeveški naselbini trškega značaja.

Razstava pripoveduje o prebivalcih nekdanjega Gutenwerda - kje so živeli, kakšne hiše so gradili, s čim so se preživljali, kaj vse so znali izdelovati, kakšne igre so se igrali. Govori pa tudi o pokrajini ob reki Krki in njenih urbanih naselbinah: dve sta preživeli do danes, Kostanjevica na Krki in Rudolfovo - Novo mesto, dve pa sta skoraj utonili v pozabo, Gutenwerd in Kronovo.

Kot je na vodstvu za novinarje povedal vodja projekta v Narodnem muzeju Tomaž Nabergoj, se je od Gutenwerda do danes ohranila samo cerkev, ki je sicer barokozirana. Obdajajo jo kmetijska zemljišča, pod katerimi je še vedno pokopano naselje. Na razstavi so različne vire - arheološke, numizmatične, več kot sto pisnih virov, ki omenjajo Gutenwerd - postavili v kontekst.

Gutenwerd je po Nabergojevih besedah izjemen ne le zato, ker je danes pod njivami in travniki urbanistični načrt trga, ki ga želijo odkriti, ampak tudi zato, ker je to najbolje raziskano arheološko najdišče iz poznega srednjega veka na Slovenskem. Na razstavi želijo z drobci, ki so se ohranili, prikazati zgodbo vsakdanjika v srednjem veku.

Obiskovalec bo najprej vstopil v rekonstruirano srednjeveško hišo. Kot je opozoril Nabergoj, so arheologi odkrili le temelje hiše, zato gre za poskus rekonstrukcije. V hiši se med drugim nahaja rekonstrukcija žrmelj, med razstavnimi eksponati pa je opozoril tudi na odlomek keramične posode z upodobitvijo človeškega obraza, ki so ga poimenovali Gerloh, ter na faksimile pisma freisinškega škofa Ivana IV. Tulbecka vojvodi Sigismundu Tirolskemu o žalostni usodi Gutenwerda po napadu osmanskih Turkov leta 1473.

Po Nabergojevih besedah so arheologi med izkopavanji naleteli tudi na predmete iz 16. in 17. stoletja, kar priča o tem, da se je na tem območju tudi pozneje še nekaj dogajalo. Sami si želijo, da bi lahko izvedli še nove arheološke raziskave. "Najdišče je izjemno in zdaj približno vemo, kaj je bilo tam. Želimo pa si najti še več stvari, ki so ravno tako drobne, a pomembne," je poudaril Nabergoj.

Arhitektka Sanja Jurca Avci, ki je oblikovala razstavo, je opozorila, da so zaradi narave drobnega gradiva zasnovali prostorski kontekst. Poustvarili so srednjeveški ambient, kjer je nekoč vrvelo od ljudi ter vključili rekonstrukcije obrtnih delavnic lončarja, kovača, usnjarja in peka ter dveh tržnih stojnic. Vključenih je tudi več interakcij, od fizičnih do računalniških, ki bodo obiskovalcem še bolj približale vsebino.

Obiskovalcem bodo na voljo tudi arhivski posnetki arheoloških izkopavanj Gutenwerda iz 60. in 70. let minulega stoletja, ki jih hrani Televizija Slovenija, in pa igrana filmska zgodba Gutenwerd - Izginulo mesto.