Znanost v knjigah - knjižne novosti slovenskih založb

O izražanju čustev pri ljudeh in živalih

Pri založbi UMco je ob 150-letnici prve izdaje izšel slovenski prevod dela Charlesa Darwina z naslovom O izražanju čustev pri ljudeh in živalih. Gre za pionirsko delo s področja psihologije enega največjih naravoslovcev vseh časov. Darwin je razvil in predstavil evolucijsko teorijo, ki temelji na predpostavki, da so se vsa živa bitja razvila iz skupnega prednika. Svoja dognanja je opisal v knjigah Dnevnik raziskovanj in O nastanku vrst, ki jo je nadgradil še z monumentalnim delom Poreklo človeka, ki pomeni vrh njegovega raziskovanja, saj je z njim svojo evolucijsko teorijo razširil na človeka.

Knjiga O izražanju čustev pri ljudeh in živalih je bila, kot so zapisali pri založbi, sprva mišljena le kot poglavje v Poreklu človeka, a je bila kasneje preoblikovana v samostojno delo in postala njegovo tretje temeljno delo evolucijske teorije. "V njej Darwin obravnava biološke vidike človeškega čustvovanja, s čimer je vzbudil precejšnje zanimanje strokovne in splošne javnosti. Pred Darwinom je človeško čustveno življenje v zahodni filozofski kategoriji uma in telesa namreč povzročalo številne težave. Darwinov biološki pristop povezuje čustva z njihovim izvorom v vedenju živali, ob tem pa podaja številne primere, kot so povzdigovanje obrvi v trenutkih presenečenja, škrtanje z zobmi v besu ali pa zardevanje ob občutkih sramu, medtem pa kulturnim dejavnikom pripisuje le stransko vlogo. S knjigo O izražanju čustev pri ljudeh in živalih, ki velja za avtorjevo 'spregledano mojstrovino', je Darwin pokazal moč svojih teorij za razlago izvora naših najbolj cenjenih lastnosti: morale in intelekta."

Knjigi Poreklo človeka in O izražanju čustev pri ljudeh in živalih zaokrožata temeljna Darwinova dela v slovenskem prevodu. Za prevod obeh knjig je poskrbel Samo Kuščer.

Fosilni kapital: Vzpon parne moči in izvori globalnega segrevanja

Med novostmi pri založbi /*cf. je delo švedskega okoljskega aktivista in profesorja na univerzi v Lundu Andreasa Malma z naslovom Fosilni kapital: Vzpon parne moči in izvori globalnega segrevanja. V svojem vplivnem delu si je zastavil navidez preprosto vprašanje: Kako je mogoče, da se poraba fosilnih goriv ne zmanjšuje, ampak celo raste, kljub temu da so posledice podnebne krize iz leta v leto bolj uničujoče?

"Soočenje s premnogimi katastrofalnimi ujmami od prebivalcev toplogrednega planeta Zemlja zahteva, da se spoprimemo z neizprosno logiko kapitala, ki človeštvo in naravo upravlja v abstraktnem prostoru in času samo zato, da bi si zagotovila presežno vrednost. Družbena razmerja moramo postaviti na novo, na drugih in drugačnih temeljih, pravi Malm v Fosilnem kapitalu, obsežnem delu, ki s svojo prepričljivo historiografsko in teoretsko substanco prinaša brezprizivno tezo o tem, zakaj je kapitalizem utemeljen na fosilnih gorivih in zakaj je edini krivec za ekološko kataklizmo. Knjiga je obenem tudi koristna polemika proti današnjim liberalnim eko politikam in modnim teorijam o antropocenu, ki krivdo za vremenske katastrofe pripisujejo kar homo sapiensu nasploh (ne pa, denimo, angleškim industrialcem, ki so nas pahnili na to pot)," so povzeli pri založbi. Delo je prevedel Nil Baskar.

Vzdržati različnost: Filozofske razprave o mnogih svetovih

Založba Univerze v Ljubljani je izdala monografijo z naslovom Vzdržati različnost: Filozofske razprave o mnogih svetovih, v kateri sodeluje štirinajst članov in članic filozofskega odseka Slovenske matice.

"Delo obsega tri tematske sklope, ki se v marsičem prekrivajo in dopolnjujejo. V prvem sklopu Ontologija in antropologija mnogosvetja so štiri razprave, ki začrtajo okvir obravnavane tematike, namreč pojmovanja "mnogosvetja" v preseku med ontološko in epistemološko perspektivo. V petih razpravah drugega tematskega sklopa Epistemološka analiza možnih, dejanskih in fikcijskih svetov prevladuje analitični filozofski pristop v širšem pomenu. Tretji sklop obravnava različne kulturne vidike in aplikacije pojma možnih svetov pod naslovom Mnogosvetje v religiji, kulturi in življenjskem svetu", je zapisano v opisu dela.

Tržaški Slovenci: zgodba nekoč največje slovenske urbane skupnosti

Monografija Milana Bufona z naslovom Tržaški Slovenci: zgodba nekoč največje slovenske urbane skupnosti je temeljno delo o podobi slovenskega Trsta od desetletij pred prvo svetovno vojno do današnjih dni. Delo je izšlo v sozaložništvu Slovenske matice, Znanstveno-raziskovalnega središča Koper, Annales ZRS in Založništva tržaškega tiska.

Kot je v recenziji zapisal Andrej Kalc, je avtor z izvirno uporabo zgodovinskih virov in z neposrednim opazovanjem stvarnosti v njeni celoti in po posameznih mestnih in predmestnih okrajih izrisal njene številne strukturne poteze in spremembe v teku časa in pod vplivi zgodovinskega dogajanja. Delo je inovativen prispevek ne samo v okviru slovenske družboslovne in humanistične znanstvene produkcije, ampak tudi na ravni mednarodnih študij o Trstu, med katerimi, kljub velikemu obsegu, še ni del, ki bi ponujala tako vsestransko in natančno sliko urbanega fizičnega prostora in njegovega družbenega tkiva.

Materinski možgani

Med novostmi pri založbi UMco je tudi knjiga raziskovalne novinarke Chelsea Conaboy Materinski možgani, ki z naborom prelomnih raziskav preobrača različne mite o pomenu starševstva. Pod drobnogled vzame tudi koncept "materinskega instinkta" in se celovito loti premišljevanja, kaj pomeni postati mama.

"Novopečeni starši so podvrženi velikim strukturnim in funkcionalnim spremembam v svojih možganih, ki jih povzročajo hormoni in poplava zunanjih dražljajev, ki jih ustvarja prihod otroka. Te nevrobiološke drugačnosti jim pomagajo pri prilagajanju intenzivnosti občutkov v prvih dneh starševstva, v resnici pa pomenijo pripravo na dolgo obdobje učenja, kako pravilno zadovoljiti potrebe svojega otroka. Nosečnost in rojstvo otroka povzročita tako pomembne spremembe v anatomiji možganov, da lahko raziskovalci zlahka ločijo tiste, ki pripadajo staršem (ali skrbnikom), od tistih, ki to niso. Vsi starši, vključeni v vzgojo, ne glede na svojo pot do starševstva, namreč razvijejo podobno skrbniško vezje v svojih možganih. Materinski možgani nazorno razkrivajo, zakaj se pogled staršev na svet po rojstvu otroka za zmeraj spremeni", je zapisano v povzetku na strani založbe. Za prevod je poskrbela Špela Vodopivec.