Na mariborski fakulteti za strojništvo v sodelovanju s pomurskimi podjetji prenovili laboratorij

Pomurski laboratorij predstavlja presečišče laboratorija za procesno inženirstvo in računalniško dinamiko tekočin ter laboratorija za termodinamiko in okoljsko inženirstvo, ki delujeta v okviru katedre za energetsko, procesno in okoljsko inženirstvo. S pomočjo donacij in izvajalskih del več kot 40 podjetij v skupni vrednosti okoli 90.000 evrov so prostor posodobili in nadgradili ter tako omogočili nadaljnji razvoj raziskav na področju procesnega inženirstva, še posebej na področju strojništva, ki se prepleta s farmacevtskimi tehnologijami.

"Povezovanje akademske sfere in širšega družbenega okolja je nujnost, ki bogati oba deležnika. Sodelujoča podjetja na ta način pogosto pridejo do novih in inovativnih rešitev ter do kakovostnih in iskanih kadrov, fakulteta pa ob tem neposredno zaznava potrebe okolja, se razvija in raste," je v nagovoru ob današnjem odprtju laboratorija dejal dekan Vesenjak.

Pojasnil je, da so v sodelovanju s podjetji v zadnjih letih že posodobili nekaj predavalnic na fakulteti, takšno obliko sodelovanja pa želijo nadaljevati tudi v prihodnje.

Tudi minister za kohezijo in regionalni razvoj Aleksander Jevšek je v nagovoru izpostavil pomen povezovanja med gospodarstvom in univerzami. "To je tudi rdeča nit kohezijske politike v obdobju 2021-2027, v kateri veliko denarja namenjamo razvoju znanosti. Govorimo o skoraj 1,5 milijarde evrov sredstev. To je velika priložnost, ki jo bomo lahko izkoristili le s povezovanjem univerz, znanja in gospodarstva," je dejal.

Vodja projekta prenove Timi Gomboc meni, da daje prenovljeni laboratorij novo spodbudo raziskovalcem in študentom pri nadaljnjih raziskavah ter odpira vrata za nadaljnje sodelovanje fakultete s podjetji na mnogih področjih. Tehnologija čiste sobe po njegovih navedbah nudi odlično izhodišče raziskavam obnašanja naprav v različnih tokovnih in toplotnih pogojih ter razvoju naprednih postopkov ločevanja snovi, kot je na primer sublimacijsko sušenje. "Končni cilj tovrstnih raziskav je ustvarjanje digitalnih dvojčkov naprav, ki omogočajo virtualno testiranje, krmiljenje in optimizacijo realnih postopkov v realnih napravah," je pojasnil.

Po besedah vodje laboratorija Matjaža Hriberška bodo novi prostori omogočili nadaljnje raziskave za farmacevtsko industrijo. "V tem prostoru bomo lahko testirali na primer naprave, ki se uporabljajo za sušenje zdravil. To namreč danes ne poteka več le s poskusi, ampak s kombinacijo poskusov in digitalnih modelov. Digitalni modeli so računalniški programi, ki jih razvijamo sami in ki omogočajo optimizacijo procesov, v takšnem laboratoriju pa lahko potem še preizkusimo, ali res drži to, kar smo z digitalnimi modeli napovedali," je pojasnil.