Direktorica NIB: Odprtje Biotehnološkega stičišča začetek nove dobe znanstvenega odkrivanja in inovacij

Ljubljana, 12. februarja - Odprtje Biotehnološkega stičišča Nacionalnega Inštituta za biologijo pomeni začetek nove dobe znanstvenega odkrivanja, inovacij in sodelovanja s podjetji, je na današnji otvoritveni slovesnosti povedala direktorica inštituta Maja Ravnikar. Novo stičišče v vrednosti okoli 36 milijonov evrov bo namreč omogočilo boljše pogoje za raziskovanje.

Ljubljana, Biotehnološko stičišče NIB. Slovesnost ob odprtju Biotehnološkega stičišča Nacionalnega inštituta za biologijo (NIB) s podelitvijo nagrad Miroslava Zeia in priznanj NIB. Direktorica NIB Maja Ravnikar. Foto: Katja Kodba/STA

Ljubljana, Biotehnološko stičišče NIB.
Slovesnost ob odprtju Biotehnološkega stičišča Nacionalnega inštituta za biologijo (NIB) s podelitvijo nagrad Miroslava Zeia in priznanj NIB.
Predsednik DS Marko Lotrič in predsednik uprave Slovenskega gospodarskega in raziskovalnega združenja (SBRA) Draško Veselinovič.
Foto: Katja Kodba/STA

Ljubljana, Biotehnološko stičišče NIB.
Slovesnost ob odprtju Biotehnološkega stičišča Nacionalnega inštituta za biologijo (NIB) s podelitvijo nagrad Miroslava Zeia in priznanj NIB.
Državna sekretarja na ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije Matjaž Krajnc in Jure Gašparič.
Foto: Katja Kodba/STA

Ljubljana, Biotehnološko stičišče NIB.
Slovesnost ob odprtju Biotehnološkega stičišča Nacionalnega inštituta za biologijo (NIB) s podelitvijo nagrad Miroslava Zeia in priznanj NIB.
Minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije Igor Papič, ljubljanski podžupan Dejan Crnek in predsednik DS Marko Lotrič.
Foto: Katja Kodba/STA

Ljubljana, Biotehnološko stičišče NIB.
Slovesnost ob odprtju Biotehnološkega stičišča Nacionalnega inštituta za biologijo (NIB) s podelitvijo nagrad Miroslava Zeia in priznanj NIB.
Minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije Igor Papič in znanstvenica, raziskovalka in nekdanja direktorica NIB Tamara Lah Turnšek.
Foto: Katja Kodba/STA

Ljubljana, Biotehnološko stičišče NIB.
Slovesnost ob odprtju Biotehnološkega stičišča Nacionalnega inštituta za biologijo (NIB) s podelitvijo nagrad Miroslava Zeia in priznanj NIB.
Znanstvenica, raziskovalka in nekdanja direktorica NIB Tamara Lah Turnšek, minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije Igor Papič in direktorica NIB Maja Ravnikar.
Foto: Katja Kodba/STA

Ljubljana, Biotehnološko stičišče NIB.
Slovesnost ob odprtju Biotehnološkega stičišča Nacionalnega inštituta za biologijo (NIB) s podelitvijo nagrad Miroslava Zeia in priznanj NIB.
Prejemnica nagrade za izjemne znanstveno-raziskovalne ali razvojne dosežke v zadnjih petih letih na področju dejavnosti NIB Maja Čemažar.
Foto: Katja Kodba/STA

Ljubljana, Biotehnološko stičišče NIB.
Slovesnost ob odprtju Biotehnološkega stičišča Nacionalnega inštituta za biologijo (NIB) s podelitvijo nagrad Miroslava Zeia in priznanj NIB.
Direktorica NIB Maja Ravnikar, prejemnica nagrade Miroslava Zeia za izjemno doktorsko delo Bernarda Majc in znanstveni svetnik na NIB Matjaž Kuntner.
Foto: Katja Kodba/STA

Ljubljana, Biotehnološko stičišče NIB.
Slovesnost ob odprtju Biotehnološkega stičišča Nacionalnega inštituta za biologijo (NIB) s podelitvijo nagrad Miroslava Zeia in priznanj NIB.
Predsednik DS Marko Lotrič, direktorica NIB Maja Ravnikar in minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije Igor Papič.
Foto: Katja Kodba/STA

Ljubljana, Biotehnološko stičišče NIB.
Slovesnost ob odprtju Biotehnološkega stičišča Nacionalnega inštituta za biologijo (NIB) s podelitvijo nagrad Miroslava Zeia in priznanj NIB.
Prejemnica nagrade Miroslava Zeia za izjemni prispevek na področju dejavnosti NIB na področju presevne elektronske mikroskopije Magda Tušek Žnidarič.
Foto: Katja Kodba/STA

Ljubljana, Biotehnološko stičišče NIB.
Slovesnost ob odprtju Biotehnološkega stičišča Nacionalnega inštituta za biologijo (NIB) s podelitvijo nagrad Miroslava Zeia in priznanj NIB.
Prejemnica nagrade za izjemne znanstveno-raziskovalne ali razvojne dosežke v zadnjih petih letih na področju dejavnosti NIB Maja Čemažar.
Foto: Katja Kodba/STA

Ljubljana, Biotehnološko stičišče NIB.
Slovesnost ob odprtju Biotehnološkega stičišča Nacionalnega inštituta za biologijo (NIB) s podelitvijo nagrad Miroslava Zeia in priznanj NIB.
Direktorica NIB Maja Ravnikar, prejemnica nagrade Miroslava Zeia za izjemni prispevek na področju dejavnosti NIB na področju presevne elektronske mikroskopije Magda Tušek Žnidarič in znanstveni svetnik na NIB Matjaž Kuntner.
Foto: Katja Kodba/STA

Ljubljana, Biotehnološko stičišče NIB.
Slovesnost ob odprtju Biotehnološkega stičišča Nacionalnega inštituta za biologijo (NIB) s podelitvijo nagrad Miroslava Zeia in priznanj NIB.
Direktorica NIB Maja Ravnikar, prejemnica nagrade za izjemne znanstveno-raziskovalne ali razvojne dosežke v zadnjih petih letih na področju dejavnosti NIB Maja Čemažar predsednik DS Marko Lotrič.
Foto: Katja Kodba/STA

Ljubljana, Biotehnološko stičišče NIB.
Slovesnost ob odprtju Biotehnološkega stičišča Nacionalnega inštituta za biologijo (NIB) s podelitvijo nagrad Miroslava Zeia in priznanj NIB.
Predsednik DS Marko Lotrič, direktorica NIB Maja Ravnikar in minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije Igor Papič.
Foto: Katja Kodba/STA

Ljubljana, Biotehnološko stičišče NIB.
Slovesnost ob odprtju Biotehnološkega stičišča Nacionalnega inštituta za biologijo (NIB) s podelitvijo nagrad Miroslava Zeia in priznanj NIB.
Minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije Igor Papič, ljubljanski podžupan Dejan Crnek in predsednik DS Marko Lotrič.
Foto: Katja Kodba/STA

Ljubljana, Biotehnološko stičišče NIB.
Slovesnost ob odprtju Biotehnološkega stičišča Nacionalnega inštituta za biologijo (NIB) s podelitvijo nagrad Miroslava Zeia in priznanj NIB.
Direktorica NIB Maja Ravnikar, prejemnica velike nagrade Miroslava Zeia za življenjsko delo Meta Virant-Doberlet in minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije Igor Papič.
Foto: Katja Kodba/STA

Ljubljana, Biotehnološko stičišče NIB.
Slovesnost ob odprtju Biotehnološkega stičišča Nacionalnega inštituta za biologijo (NIB) s podelitvijo nagrad Miroslava Zeia in priznanj NIB.
Direktorica NIB Maja Ravnikar, prejemnica nagrade Miroslava Zeia za izjemno doktorsko delo Bernarda Majc in znanstveni svetnik na NIB Matjaž Kuntner.
Foto: Katja Kodba/STA



Direktorica inštituta za biologijo Maja Ravnikar je na današnji otvoritvi dejala, da je izgradnja Biotehnološkega stičišča (BTS-NIB) za inštitut velik napredek. "Omogočil nam bo odlične raziskave, umestitev nove opreme v to infrastrukturo, nadaljevanje tako mednarodnega sodelovanja kot sodelovanja z državno upravo in podjetji, bistveno večja pa bo tudi možnost obiska raziskovalcev," je dejala Ravnikar.

Prepričana je, da bodo z novim stičiščem lahko bolje naslovili pomembna vprašanja našega časa, povezana s trajnostno, izumiranjem živalskih vrst in zdravstvom. "Današnje odprtje pomeni začetek nove dobe znanstvenega odkrivanja, inovacij in sodelovanja s podjetji," je poudarila.

Slovesnega odprtja se je udeležil tudi minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije Igor Papič, ki je nove prostore Biotehnološkega stičišča označil za pomembno pridobitev na znanstveno-raziskovalnem področju. "Nova stavba predstavlja izredno pomemben napredek pri materialnih pogojih. Če imamo ustrezne prostore za raziskave in pa še bolj pomembno, ustrezno raziskovalno opremo, je seveda delovanje raziskovalcev bistveno lažje in bolj učinkovito," je dejal.

Ob tem je tudi poudaril, da BTS-NIB predstavlja začetek vala inovacij na znanstveno-raziskovalnem področju v Sloveniji, ki jih načrtujejo na ministrstvu in znašajo okoli 500 milijonov evrov.
Med načrtovanimi projekti je izpostavil gradnjo dveh novih fakultet Univerze v Ljubljani v bližini inštituta, in sicer Fakultete za strojništvo in Fakultete za farmacijo. Tudi v Mariboru po njegovih besedah načrtujejo investicijski cikel v raziskovalno infrastrukturo petih fakultet Univerze v Mariboru s kohezijskimi sredstvi, v Zasavju pa vzpostavljajo center z vrhunsko raziskovalno infrastrukturo na področju razvoja baterijskih in vodikovih tehnologij, ki bo deloval v sodelovanju s Kemijskim inštitutom. Kot je še dejal, so prvič na ministrstvu pripravili tudi strategijo ozelenitve raziskovalne infrastrukture, v katero bodo investirali okoli dve milijardi evrov.

"Želimo, da se bistveno izboljša financiranje tako znanosti kot visokega šolstva, zato tudi predlagamo dvig financiranja visokega šolstva in še dodaten dvig financiranja znanosti. Tukaj je seveda predvsem izpostavljeno področje inovacij," je dejal.

Dokončna selitev Biotehnološkega stičišča jeseni 2023

Gradnja BTS-NIB je po dolgoletnih prizadevanjih stekla poleti 2021. Prva etapa gradnje se je zaključila jeseni 2022, ko sta se v stavbo preselila oddelek za biotehnologijo in sistemsko biologijo ter oddelek za genetsko toksikologijo in biologijo raka. Jeseni 2023, ko sta bila gradnja in opremljanje stavbe v celoti zaključena, so se vanjo preselili še oddelek za raziskave organizmov in ekosistemov ter skupne službe. Prostori in raziskovalna oprema BTS-NIB so na voljo tudi Morski biološki postaji Piran. Investicija v BTS-NIB skupaj obsegala okoli 36 milijonov evrov, od tega je 80 odstotkov evropskih kohezijskih sredstev, 20 odstotkov pa sredstev iz državnega proračuna.

Kot poudarjajo na NIB, novi prostori in laboratoriji omogočajo poleg raziskovalnega dela tudi organizacijo specializiranih strokovnih izobraževanj na mednarodni ravni. Po njihovih navedbah BTS-NIB omogoča širitev raziskovalnih področij in pomeni bistveno izboljšane pogoje za izvajanje raziskav, ki se osredotočajo na okolje, onesnaževanje, podnebne spremembe, biotehnologijo, zagotavljanje zdrave in varne hrane ter zdravja rastlin, živali in ljudi. Evropska komisija je BTS-NIB prepoznala kot vzorčni projekt - vrhunsko znanstveno infrastrukturo, ki bo NIB omogočal razvojni pospešek doma in v regiji.

Podelili tudi nagrade Miroslava Zeia

Na današnjem dogodku so podelili tudi 13. nagrade Miroslava Zeia, poimenovane po enem od ustanoviteljev inštituta. Veliko nagrado za življenjsko delo je prejela Meta Virant-Doberlet, danes svetovno uveljavljena znanstvenica, ki je pomembno prispevala k uveljavitvi biotremologije kot novega raziskovalnega področja ter tako pripomogla k postavitvi NIB na svetovni zemljevid izjemnih raziskovalnih inštitucij. S svojim vizionarstvom in posluhom za razvoj znanosti, zavedanju o pomenu prenosa znanja na mlajše generacije, ter vzpodbujanju povezovanja ter podpiranju prenosa znanstvenega znanja v aplikacijo je Virant-Doberlet pomembno prispevala k ugledu NIB na nacionalnem nivoju, kot tudi v mednarodnem merilu, so izpostavili v obrazložitvi nagrade.

Nagrado za izjemne znanstveno-raziskovalne ali razvojne dosežke v zadnjih petih letih na področju dejavnosti NIB je prejela redna profesorica molekulske biologije na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani Maja Čemažar. Zaposlena je na Onkološkem inštitutu v Ljubljani. Delno je zaposlena tudi na Fakulteti za vede o zdravju Univerze na Primorskem. Njeno glavno raziskovalno področje je translacijska onkologija na razvoju različnih pristopov genskega zdravljenja z uporabo elektroporacije kot samostojne terapije, ali v kombinaciji z standardnimi načini zdravljenja. V obrazložitvi nagrade so zapisali, da s svojim znanstveno-raziskovalnim delom pomembno prispeva k razvoju translacijske onkologije, tako na področju pridobivanja novih znanstvenih spoznanj, kot tudi skrbi za njihovo implementacijo v aplikativna področja zdravljenja tumorjev pri živalih ter prenosu znanj v humano onkologijo.

Nagrado za izjemni prispevek na področju dejavnosti NIB pa je prejela Magda Tušek Žnidarič, in sicer za delovanje na področju presevne elektronske mikroskopije, s katerim je bistveno prispevala k vrhunskosti in uspešnosti tako oddelka za biotehnologijo in sistemsko biologijo kot tudi ostalih oddelkov NIB. Kot so zapisali v obrazložitvi, je z razvojem številnih protokolov za TEM omogočila učinkovito uporabo vrhunskega sklopa raziskovalne opreme infrastrukturnega centra NIB v številnih projektih Javne agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost RS (Aris), javno upravo in aplikativnih projektih za biotehnološka podjetja z vsega sveta in tako pripomogla k ugledu NIB, tako doma kakor v svetu.

V letu 2023 so na NIB doktorsko usposabljanje uspešno zaključile doktorice Ana Fortič, Anja Pecman, Bernarda Majc, Špela Tomaž in Olivera Maksimovič. Med njimi je komisija na osnovi števila objav in citatov izpostavila tri kot izjemne. Nagrado Miroslava Zeija za izjemno doktorsko delo so prejele Ana Fortič, Anja Pecman in Bernarda Majc.