Slovenska matica ob 160-letnici delovanja tudi z monografijo
Ljubljana, 15. februarja - Slovenska matica je ob letošnji 160-letnici pripravila tudi knjigo, v kateri je zajet povzetek njenega delovanja. V osrednjem delu monografije je predstavljena matičina galerija s portreti vseh preteklih predsednikov, ki krasijo notranjost stavbe na Kongresnem trgu 8 v Ljubljani. Ti so predstavljeni tudi z biografijami.
Knjiga Slovenska matica ob 160-letnici je nekaj posebnega zato, ker so v njej prvič zbrani podatki o življenju in delu vseh bivših predsednikov matice, je na današnji predstavitvi povedala Ignacija Fridl Jarc, ki je knjigo uredila skupaj z Nado Šumi. Kot je dodala, so evidentirali in fotografirali vse portrete predsednikov, ki jih Slovenska matica hrani skupaj s podatkom o njihovih avtorjih, ki so večinoma ugledni slovenski slikarji. Z biografskimi podatki je upodobitve dopolnila Breda Ilich Klančnik.
Poleg osrednjega sklopa reprodukcij portretov so knjigi dodali še nekaj prispevkov. Akademik Milček Komelj se je posvetil omenjeni matičini galeriji, Fridl Jarc je opisala 160 let prizadevanj Slovenske matice za slovenski jezik, slovensko knjigo, kulturo in znanost, aktualni predsednik Aleš Gabrič pa se je razpisal o pomenu Slovenske matice v času osamosvajanja in nastanka države Slovenije.
Monografija sodi v sklop obeleževanja 160-letnice matice, ki so jo že počastili s slavnostno akademijo, literarnim večerom avtorjev, ki so z njo povezani, ter koncertom, na katerem so mladi skladatelji predstavili uglasbitve pesmi različnih slovenskih avtorjev iz njihove knjižne zbirke Mozaiki. V knjigi je opisana tudi zgodovina stavbe na Kongresnem trgu, ki so jo ob tej priložnosti nekoliko osvežili.
Tudi v prihodnje pri Slovenski matici načrtujejo raznolik knjižni program, od del s področja filozofije, kjer se ponašajo z najstarejšo zbirko na Slovenskem, do naravoslovja, humanistike, družboslovja in znanosti. Med leposlovnimi deli je Fridl Jarc napovedala nove eseje Draga Jančarja, med pesniškimi novostmi pa novi zbirki Roberta Simoniška in Petre Koršič. Med izvirnim slovenskim leposlovjem nameravajo izdati tudi kratke zgodbe Mateje Gomboc. Načrtujejo tudi nekaj zbornikov, in sicer o Ivanu Tavčarju, Ivanu Gamsu in Francetu Bučarju.